Najnižja brezposelnost

Konec junija, ko smo v Sloveniji beležili rekordno nizko brezposelnost, je bilo na Gorenjskem v evidenci brezposelnih 2668 oseb.

Kranj – Na Gorenjskem imamo že več let najnižjo registrirano brezposelnost. Ob vstopu v drugo polovico leta je bilo na kranjski območni službi Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 2668 brezposelnih oseb, od tega nekaj manj kot polovica na Uradu za delo Kranj (1292); na škofjeloškem uradu 444, na radovljiškem 407, na jeseniškem 340 in na tržiškem 185. Za temi številkami je blizu 42 odstotkov starejših od 50 let, delež mlajših od 24 let je nekaj več kot osemodstoten, malenkost več prijavljenih v evidenci brezposelnih je iz starostne skupine od 25 do 29 let.

Prvih iskalcev zaposlitve je deset odstotkov, 19 odstotkov je stečajnikov in presežnih delavcev, okoli 27 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, to je vsaj eno leto. Kot so zadnjemu podatku dodali na območni službi, gre za najnižji delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji.

Povprečni čas brezposelnosti prijavljenih oseb je bil ob koncu junija 11,4 meseca, kar je v primerjavi z drugimi regijami prav tako najnižja številka. Na ravni države je bil povprečni čas 26,7 meseca.

V ukrepe za lažji prehod na trg dela je bilo na Gorenjskem v prvi polovici leta vključenih 459 brezposelnih oseb, od tega 70 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, ki je namenjen zaposlovanju ranljivih ciljnih skupin, med katerimi so poleg dolgotrajno brezposelnih tudi starejši, mladi, nizko izobraženi, invalidi ... Spodbude omogočajo lažji prehod v redno zaposlitev, pridobitev novih delovnih izkušenj in dodatnih kompetenc ter dolgotrajnejšo socialno vključenost, so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

Povpraševanje delodajalcev

V letošnjem prvem polletju so delodajalci Območni službi Kranj sporočili okoli 7 tisoč 300 prostih delovnih mest, največ v predelovanih dejavnostih (1755). Poleg delavcev za preprosta dela so bili med bolj iskanimi učitelji v osnovnih šolah in kadri v vrtcih. Vseh objav prostih mest na področju izobraževanja je bilo 1139; sledita dejavnosti prometa in skladiščenja (1116 prostih mest) ter zdravstva in socialnega varstva (708 prostih mest).

V naslednjih mesecih glede na stanje na trgu dela pričakujejo, da se bo povpraševanje nadaljevalo v enaki meri kot doslej, »morda bo celo nekoliko večje«. Že dlje časa trajajoče pomanjkanje delavcev se kaže praktično v vseh dejavnostih, zato delodajalci posledično zaposlujejo več delavcev iz tretjih držav, predvsem v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Kot so še pojasnili, je v dejavnostih, ki zahtevajo višje ravni izobrazbe in znanja, zaposlovanje tujcev težje, zato se potrebe po tovrstnem kadru le stopnjujejo. Gre za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, izobraževanja ter storitvene dejavnosti (turizem in gostinstvo, trgovina), v katerih je nujno znanje slovenskega jezika. »Vsekakor pa upamo, da bo v drugi polovici leta del potreb po delavcih zapolnjenih z mladimi, ki konec poletja zaključujejo šolanje,« so dodali na kranjski službi zavoda za zaposlovanje.