Glavo spočije pri plezanju

Na spomladanskem roku splošne mature se je med dvajseterico letošnjih diamantnih maturantov, torej maturantov, ki so na maturi dosegli vse možne točke, uvrstil tudi dijak Gimnazije Kranj Matic Primožič iz Križ pri Tržiču.

Matic Primožič je priznal, da vsaj malce je že pričakoval, da se lahko uvrsti med najboljše maturante v državi, a se s tem ni prav nič obremenjeval. »Ampak glede na dosežke v času gimnazijskega izobraževanja in predvsem na tekmovanjih iz znanja pa vsaj približno veš, kam sodiš oziroma kaj lahko pričakuješ,« pravi diamantni maturant, ki mu je med vsemi šolskimi predmeti najbolj pri srcu fizika, udeleževal pa se je tudi tekmovanj iz kemije in matematike. Za sprostitev se najraje odpravi plezat, saj se že tri leta resneje posveča alpinizmu v okviru alpinističnega odseka Planinskega društva Tržič, že prej pa se je s tem ukvarjal skupaj z očetom. Lani je tako med drugim preplezal tudi Čopov steber v Triglavski steni, je kot svoj največji uspeh doslej navedel Primožič.

Glede na to, da se je odločil za študij fizike, kjer ni omejitev pri vpisu, se s pripravami na maturo po njegovih besedah ni pretirano obremenjeval, čeprav si je vseeno za cilj postavil postati vsaj zlati maturant. »Še največ časa sem posvetil pripravam na izpit iz slovenščine, saj se je pri književnosti v štirih letih nabralo kar precej snovi.« Malo ga je skrbel tudi esej, ker v šoli pri tem ni najbolj blestel, je priznal. »A sem tudi to na koncu dobro pisal.« K uspehu je po njegovem prepričanju vsekakor pripomoglo to, da veliko bere, čeprav v zadnjem času ne toliko umetnostnih besedil kot drugo literaturo. Verjame namreč, da pri učenju zelo pomaga bralna kondicija, da znaš iz besedil hitro izluščiti pomembne podatke. »Drugače pa mi je bilo najbolj všeč, da smo bili med pripravami na maturo doma in sem imel veliko časa za plezanje,« se posmeje. V dneh pred izpiti se je namreč zavestno odločil, da ne bo več toliko časa preživel za knjigami, saj je iz preteklih izkušenj pri učenju vedel, da mu bo najbolj pomagalo, če bo imel spočito glavo. »Sploh pri matematiki, kjer moraš biti kreativen na višji ravni, da hitro najdeš pot do pravilne rešitve.« Tako je maturo opravljal povsem sproščeno, je poudaril. »Vsekakor pa je pomagalo tudi to, da so nas že v šoli zelo dobro pripravili na maturo. Tako sem imel občutek, kot da pišemo pač še eno kontrolno nalogo.« Zato je zelo hvaležen profesorjem, ki so jim bili ves čas v pomoč, pri čemer je v ospredje postavil zlasti tiste, s katerimi se je pripravljal tudi na tekmovanja iz znanja. »Vse, kar sem osvojil skozi priprave na tekmovanja, mi je bilo v veliko pomoč tudi na maturi,« je priznal.

Po maturi si je že privoščil oddih na morju, seveda pa prosti čas zdaj izkoristi tudi za plezanje. Tako si je med svojimi najdaljšimi počitnicami za cilj zastavil preplezati kakšno zanimivo smer v Centralnih Alpah, v načrtu pa ima še kakšno daljše potovanje s svojim dekletom. Jeseni ga čaka študij na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. »Študij na ljubljanski fakulteti se mi zdi zelo kakovosten in povsem primerljiv s študijem fizike kje v tujini, čeprav bi se z veseljem odpravil tudi na izmenjavo v tujino.« O svojem prihodnjem poklicu še ni razmišljal, saj kot pravi, je spekter poklicev, ki jih ponuja študij fizike, zelo širok. Vseeno ga zanima kaj v povezavi z računalništvom. »A ta čas imam odprto glavo za različne stvari in bom videl, kaj me bo najbolj pritegnilo.« Zelo rad ima namreč izzive, zato upa, da mu bo tudi prihodnji poklic omogočal, da bo lahko odkrival neznane stvari in jih poskušal reševati s tem, kar nam je že dano. Mogoče bo to povezano tudi s podnebnimi spremembami, saj se mu poleg vseh kriznih žarišč po svetu ta čas to zdi največji problem današnje družbe na globalni ravni. Na to je postal pozoren že kot alpinist, ko se je tudi iz pripovedovanj starejših kolegov začel zavedati krčenja ledenikov.