Tek del njenega življenjskega sloga

Za letošnjo diamantno maturantko Doro Suljanović z Gimnazije Škofja Loka je bila tudi matura neke vrste tek na dolge proge, ki ga sicer trenira, saj meni, da je njen dosežek odraz vseh štirih let gimnazijskega izobraževanja. Kot pravi, matura ni rezultat učenja zadnjih dveh mesecev, ampak štiriletnega dela.

»V ta dosežek sem vložila veliko truda in časa ter je posledica mnogo skokov iz cone udobja,« je o svojem uspehu na letošnjem spomladanskem roku mature dejala Dora Suljanović in dodala, da se morajo kljub temu za to, da zbereš vseh 34 možnih točk, poklopiti številni dejavniki: od tega, da ti ustrezajo tipi nalog, do tega, da dobiš na ustnih izpitih teme, ki ti ležijo, poleg tega pa tudi, da se v obdobju mature počutiš fizično in psihično v redu, da dobiš pri eseju ocenjevalce, ki jih prepriča tvoj slog pisanja, tvoje razmišljanje ...

Priprave na maturo so se tako po njenih besedah začele s prvim septembrom v prvem letniku. »S tem ne mislim samo na pouk in učenje za teste, ampak na vse interakcije, kulturne dogodke, ekskurzije, projekte ... Večina maturitetnih izpitov vključuje naloge na vseh taksonomskih ravneh, ki zahtevajo širino, ki jo dobiš prek prej omenjenih načinov.« Zato se strinja, da je matura tudi neke vrste zrelostni izpit. »Priprava na maturo in opravljanje mature zahtevata visoko stopnjo samodiscipline, odgovornosti in sposobnosti obvladovanja stresa, zahtevata tudi široko razgledanost in sposobnost povezovanja znanj, to pa so kazalniki, da si dosegel določeno stopnjo akademske in osebnostne zrelosti.« Vsem prihodnjim maturantom zato svetuje sprotno delo, obenem pa priporoča, da mature ne postavljajo pred svoje počutje. »Pomembno je, da si vzameš dovolj časa zase, za fizično aktivnost, za druženje, spanje ... Tako bo tudi učenje veliko produktivnejše in kakovostno.« Gimnazija je bila zanjo tudi pot spoznavanja same sebe. »Ugotovila sem, katere vrednote so mi pomembne, kaj me zanima, razvila sem nove interese ...« pravi bodoča študentka sociologije in španščine. V gimnaziji je obenem spoznala, kako pomembno je biti aktiven del družbenega dogajanja, hkrati pa razvijati samega sebe. Kot številni drugi mladi opaža, da se tako Slovenija kot celotna Evropa in svet soočajo z mnogimi težavami, ki ogrožajo globalno varnost, socialno stabilnost … »Skrbi me vzpon skrajne desnice, ki zagovarja politiko sovraštva, postavlja kapital pred blaginjo in poglablja neenakosti. V družbi je vse več diskriminacije, homofobije, ksenofobije, pretiranega nacionalizma.« Zelo jo skrbi podnebna kriza, saj po njenem prepričanju politični vrh v boju proti podnebnim spremembam ostaja vse preveč pasiven oziroma planet celo »aktivno uničuje in kapital postavlja pred naravo«. Pogoj za boljšo prihodnost zato vidi v izobraževanju in ozaveščanju. »Verjamem v moč izobrazbe, ki spodbuja kritično mišljenje, boljše razumevanje sveta, zmanjšuje neenakosti, spodbuja spoštovanje kulturnih razlik in medsebojno razumevanje, zmanjšuje tveganje za konflikte in je ključna za spodbujanje trajnostnega razvoja.«

Pravega časa za počitek po maturi za zdaj še ni imela, je priznala Dora Suljanović. Takoj po razglasitvi rezultatov mature je imela še zadnjo atletsko tekmo v tej sezoni, kar je v tednih pred tem pomenilo intenzivne treninge šestkrat tedensko. »Tek je pravzaprav del mojega življenjskega sloga in brez njega si življenja ne predstavljam. Morda gre celo za (pozitivno) odvisnost,« priznava. Takoj po tekmi pa je odpotovala v Anglijo, kjer kot supervizorka dela na jezikovni šoli International projects. Po vrnitvi iz Anglije se bo z družino odpravila na morje in nato na filmski festival v Sarajevo. Konec avgusta se želi udeležiti poletne šole romanskih jezikov, ki jo filozofska fakulteta organizira za bodoče študente, v načrtu ima tudi počitniško delo in še krajši izlet z vlakom do kakšne evropske prestolnice. »Vmes pa čim več branja, hribov, vrtnarjenja, druženja ...«