Gremo v Pariz

Prav danes se v Parizu začenjajo poletne olimpijske igre, 33. olimpijada moderne dobe. Trajale bodo 17 dni, do 11 avgusta. To je že tretja olimpijada v Parizu, prejšnji sta bili v letih 1900 in 1924. A letošnje igre so veliko večje …

Igre v Parizu 1900

Poletna olimpijada bo torej v Parizu že tretjič. Spomnimo se na kratko prvih dveh. »Pariz, 14. 5. – 28. 10. 1900: 24 držav, 997 športnikov, 18 športov, 95 tekmovanj. Igre so bile v sklopu velike svetovne razstave v Parizu. Razvlečene so bile čez skoraj pol leta, kar je bilo vsekakor nesmiselno. V programu so bili tudi kriket, ribolov, podvodno plavanje na 60 metrov in skok v daljino na glavo v bazen. Prvič so nastopale tudi ženske, bilo jih je 22. Prva olimpijska zmagovalka je postala Charlotte Cooper iz Velike Britanije v tenisu. Med junaki iger velja izpostaviti Američana Alvina Kraenzleina (po poklicu zobozdravnik), ki je slavil kar na štirih atletskih preizkušnjah. Najhitrejši je bil na 60 m, 110 m z ovirami, 200 m z ovirami in najboljši tudi v skoku v daljino. Njegov rekord s štirimi posamičnimi zmagami v atletiki velja še danes. Izstopal je tudi njegov rojak Ray Ewry, ki je prebolel paralizo in zmagal v troskoku, skoku v višino in daljino z mesta. Skakalne discipline brez zaleta so bile na sporedu do leta 1912, zmagovalci pa so šli v pozabo, ker so te discipline pozneje umaknili iz sporeda. Ewry je pobral v teh disciplinah same zmage na igrah v Parizu, St. Louisu in Londonu, skupaj je zmagal kar osemkrat. Francozi so bili kar stokrat med najboljšimi tremi, zmagali so na 25 tekmovanjih.«

Igre v Parizu 1924

Pred sto leti je na igrah v Parizu zablestel Leon Štukelj. »Pariz, 4. 5. – 27. 7. 1924: 44 držav, 3.089 športnikov, 17 športov, 126 tekmovanj. Olimpijske igre so začele dobivati vse večje razsežnosti. Ogledalo si jih je 625.000 gledalcev. Nastopilo je že več kot 3.000 športnikov, od tega že 135 žensk. Kandidiralo je vse več mest, Amsterdam, Los Angeles, Praga, Barcelona in Rim so ostali praznih rok. Pariz se je predstavil z znanim geslom Citius, Altius, Fortius (Hitreje, višje, močneje). Z iger je poročalo 1.000 novinarjev, na sklepni slovesnosti so dvignili tri zastave (zastavo MOK-a, zastavo države gostiteljice in prirediteljice naslednjih olimpijskih iger). Uvodni govor je pripadel francoskemu predsedniku Gastonu Doumergueu, prisegel pa je atlet Georges Andre. Vsi športniki so stanovali v improvizirani olimpijski vasi, za potrebe olimpijskih iger so zgradili majhne lesene hišice. Tenis je bil na sporedu zadnjič, v program so ga vrnili šele leta 1988 v Seulu. Ameriški plavalec Peter John 'Johnny' Weissmüller je osvojil tri zlate medalje v plavanju in bil prvi, ki je 100 metrov prosto preplaval v manj kot minuti. 20. julija je osvojil dve zlati medalji na isti dan in potem še bronasto v vaterpolu. Pozneje je odšel v Hollywood in igral v 12 filmih o Tarzanu. Paavo Nurmi je osvojil kar pet zlatih medalj, 10. julija je najprej pometel s konkurenco na 1500 metrih, manj kot uro pozneje pa je zanesljivo zmagal še na 5000 metrih. Nastopilo je 10 slovenskih športnikov, glavna zvezda je bil legendarni telovadec Leon Štukelj, ki je zmagal v prestižnem mnogoboju in na drogu. Slovenski olimpionik je v svojem prvem nastopu na olimpijskih igrah za 17 tisočink točke v mnogoboju ugnal Čehoslovaka Roberta Pražka. Kar štirikrat pa je pristal na nehvaležnem četrtem mestu (preskok, krogi in ekipna tekma). Ponovno so prevladovali Američani, ki so zbrali 45 zlatih medalj.« (Vir: dosje OI-2024 na MMC RTV SLO)

Olimpijsko premirje

Med prvotnimi olimpijskimi igrami v Grčiji je bilo zapovedano olimpijsko premirje. »Med olimpijskimi igrami je bilo obvezno premirje ali 'ekehejrija'. Trije tekači, znani kot 'spondofori', so bili poslani iz Elide k udeležencem mest za vsako vrsto iger s sporočilom o začetku premirja. V tem obdobju je bil vojski prepovedan vstop v Olimpijo, vojne so bile začasno ustavljene ter pravni spori in uporaba smrtne kazni prepovedani. Premirje je bilo zasnovano zato, da bi športniki in obiskovalci varno potovali na igre, kar je bilo večinoma spoštovano. Tukidid je opisal, da so Špartancem prepovedali udeležbo na igrah in kršilce premirja kaznovali z 2000 min za napad mesta Lepreum v obdobju 'ekehejrija'. Špartanci so nasprotovali globi in trdili, da se premirje še ni začelo …« (Vir: geslo Antične OI na Wikipediji) Kakšna razlika z našim časom! Si predstavljate, da bi bilo v času olimpijskih iger v Parizu zapovedano premirje v Ukrajini, Gazi in na vseh drugih bojiščih po svetu?! Ne, kaj takega si žal še misliti na moremo. Tudi politična vrhuška Zahoda, ki se je sestala na mitingu Nata v Washingtonu, tega ni imela v mislih. Da o aktualnih voditeljih Rusije, Ukrajine, Izraela in drugih niti ne govorimo. O miru bi se pogovarjali šele po svoji zmagi. Te pa ne bo.