Pogovor z vesoljem

V Lešah pri Tržiču so se v živo povezali z astronavtko slovenskih korenin Sunito Williams, ki je s kolegom še vedno na Mednarodni vesoljski postaji. Po načrtih naj bi ostala teden dni, a sta zaradi tehničnih težav s plovilom tam že od začetka junija. Zavzetost članov družine Kokalj iz Leš, mame Metke in njenih otrok Jasmine in Jureta, je v soboto omogočila prenos in pogovor z astronavtko.

Ameriška astronavtka indijsko-slovenskih korenin Sunita Williams in astronavt Barry Wilmore sta obtičala na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), in sicer v sklopu misije, ki naj bi trajala osem dni. Plovilo Starliner je poletelo v vesolje 5. junija s floridske vesoljske postaje Cape Canaveral. Misija se je zavlekla zaradi tehničnih težav plovila in še vedno ni jasno, kdaj se bosta astronavta lahko vrnila na Zemljo. Vrnitev načrtujejo avgusta.

Sunitina praprababica je bila Lešanka

Sunita Williams je do zdaj trikrat obiskala Slovenijo in Leše pri Tržiču, kjer je bila rojena njena praprababica Marija Bohinjc. Obisk, kot je povedala predsednica sveta Krajevne skupnosti Leše Metka Kokalj, znova načrtuje letošnjo jesen. A si je astronavtka med nenačrtovano dolgim bivanjem v vesolju zaželela stopiti v stik z Lešani že zdaj. »Hčerka Jasmina, ki živi na Floridi in je v stikih s Sunitino mamo in je bila tudi navzoča ob pripravi na izstrelitev plovila Starliner v vesolje, mi je sporočila to njeno željo. A kako se bomo povezali z vesoljem, me je prešinilo. Za pomoč sem prosila sina Jureta, fizika, ki obvlada tehnologijo. Najprej smo testirali poseben program, minulo soboto zjutraj pa je Sunita sporočila, da se malo po drugi uri popoldne lahko slišimo in vidimo po povezavi. Zbrali smo se v prostorih nekdanje šole, poudarek smo dali lešanskim otrokom, da jim omogočimo to izjemno izkušnjo. Snaha Manca, učiteljica, je pripravila program. Prenos je uspel, vsi smo bili več kot navdušeni,« je vtise strnila Metka Kokalj.

V živo opazovali Zemljo

»Impresivno je bilo poslušati o vsej tehnologiji na Mednarodni vesoljski postaji in jo tudi v živo opazovati. Postaja se giblje s hitrostjo 27.500 kilometrov na uro in je v času našega približno tričetrturnega pogovora prepotovala pot od bližine brazilske obale do vzhoda Mongolije. Noro je, da ima tako velika in težka postaja lahko takšno hitrost, da se nanjo pri tem z neverjetno natančnostjo priklapljajo in z nje odklapljajo moduli z opremo in posadko in da je z njo možno vzpostaviti videokonferenčni klic, s pomočjo katerega smo iz vesolja v živo opazovali Zemljo. Poleg tega omogoča bivanje zelo krhkemu človeku v drugače nemogočih razmerah in je zgleden primer mednarodnega sodelovanja in tudi sobivanja. Zame je bil dogodek čudovit poklon znanosti in tehnologiji,« je povedal Jure Kokalj.

Držimo pesti in tudi molimo zate

»Tole je bila ena bolj neverjetnih izkušenj,« je komentiral tržiški župan Peter Miklič. »Sunita je neverjetna, ohranja optimizem in zaželela si je videti svoje Lešane ... Noro. Videli smo Zemljo iz vesolja, se sprehodili po vesoljski postaji, in to v živo. In zares, ne v igrici. Hvala, Sunita. Držimo pesti in tudi molimo zate, da se varno vrneš in da se srečamo v Tržiču.«

Nekdanji tržiški župan Borut Sajovic pa: »Moja misel, s katero sva se strinjala, je bila, da je v znanost in znanje treba in nujno verjeti ter zaupati. Sunita, hvala; Metki Kokalj z družino in KS Leše pa samo globok priklon. Posadki želim varno vrnitev, Suniti pa izpolnitev želje po ponovnem jesenskem obisku Leš in na neki način tudi rodne Slovenije.«

Nenavadno, spijo pokonci

Lešanski in okoliški otroci so bili sila radovedni. Anžetu se je pogovor zdel izredno zanimiv in poučen, Jaka je bil navdušen, ko jim je razkazala vso vesoljsko postajo. Pokazala jim je, kako spijo, kaj in kako jejo in pijejo, kakšno je stranišče in kakšne so astronavtske obleke. Gašperju se po tej izkušnji zdi poklic astronavta še bolj zabaven in zanimiv. Prav tako Zali, ki jo je Sunita navdušila za ta poklic, te izkušnje pa ne bo pozabila do konca življenja. Zarji je bilo zanimivo videti, kako je Sunita v breztežnostnem prostoru delala prevale in salte. Jasni se je zdelo nenavadno, da imajo na vesoljski postaji mafin kar v vrečki, v tekoči obliki, in da spijo pokonci. Lovru je bilo zanimivo, da lahko iz tako majhne in lepe vasi, kot so Leše, komunicirajo z astronavtko slovenskega rodu – in to kar iz vesolja. Nejo je še posebno navdušila Sunitina pričeska. »Lasje so ji kar sami viseli v zrak.« Pavlini je bil zanimiv način uporabe vode v vesolju, še posebno prisrčna pa eksperiment s stiskanjem vode iz posebne embalaže in igranje z mehurčki, ki pridejo ven. Manco je navdušilo, kako jim je Sunita s svojo toplino, preprostostjo in humorjem predstavila začasno življenje astronavtov na vesoljski postaji. Vsi pa so ji zaželeli varno vrnitev domov.