Pomembno zaznamoval razvoj

Marko Zadrgal je že v otroštvu izkusil zahtevno kmečko življenje, zaznamovano tudi z obdobjem druge svetovne vojne in povojnih razmer. Kljub težkim časom je ostal tesno povezan z zemljo, domačo kmetijo ter vrednotami dela, sodelovanja in odgovornosti do skupnosti. S svojim delom, predanostjo lokalnemu okolju in spoštovanju tradicije pušča trajen pečat v Komendi, so poudarili v njegovem domačem kraju, ko je sredi maja postal častni občan komendske občine.

Na Malenškovi kmetiji, ime je dobila po mlinu, ki je v preteklosti poleg žage deloval na domačiji, je prejemnik najvišjega občinskega priznanja z vztrajnim in skrbno načrtovanim delom postavil temelje urejenega, sodobnega kmečkega gospodarstva, ki je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prepoznano kot primer naprednega kmetovanja. Na ogled so prihajali obiskovalci iz različnih koncev Slovenije in precejšnjega dela Evrope, največ iz Avstrije, se spominja, manjše delegacije pa tudi z drugih kontinentov. Obiski so širili zavedanje o pomenu urejene kulturne krajine, samooskrbe ter pridelave kakovostne lokalne hrane.

Z že pokojno ženo Zinko sta ustvarila družino, v kateri so se rodili sinovi Marko, Matija in Viko. Vodenje kmetije je leta 1998 prevzel Matija, ki je nadaljeval zastavljeno pot in dejavnost še razširil; med drugim so vzpostavili Grunt, zavod za socialno podjetništvo na kmetiji, v katerem omogočajo delo težje zaposljivim invalidom iz bližnje okolice, ter spodbujajo uporabo domačih surovin in izdelkov.

Ob delu na kmetiji je bil Marko Zadrgal dejaven v kmetijski zadrugi in krajevni skupnosti. Spodbujal je razvoj čebelarstva, zlasti med mladimi, ter se udejstoval v Konjeniškem klubu Komenda. Kot član Komasacijskega odbora Moste - Križ je imel pomembno vlogo v času urejanja in melioracij kmetijskih zemljišč. »Če sprejmeš določeno funkcijo, moraš nase pozabiti,« je bilo njegovo vodilo pri opravljanju zaupanih nalog. Med ključnimi vrednotami je poudari poštenost, delavnost in prijaznost do sočloveka.

Ohranjanje kulturne dediščine

Po upokojitvi se je posvetil predvsem ohranjanju zgodovinskega spomina in kulturne dediščine Komende. V nekdanji Glavarjevi bolnišnici je uredil spominsko sobo komendskega župnijskega upravitelja, župnika in zaslužnega dekana, malteškega viteza, zgodovinarja in publicista Viktorijana Demšarja, ki je veliko pripomogel k temu, da se je razširil glas o delovanju Petra Pavla Glavarja, duhovnika, čebelarja, gospodarstvenika, dobrotnika ... »Glavar se je trudil na različnih področjih, brez njega bi bila Komenda z zgodovinskega vidika zelo revna,« meni Zadrgal, ki je bil tudi pobudnik in idejni vodja namestitve plošče v njegov spomin. Lani, ko je minilo 90 let od začetka gradnje prosvetnega doma v Komendi, je bil pobudnik in investitor postavitve spominske plošče v čast Boštjanu Belcijanu, načrtovalcu in vodji gradnje navedene stavbe, ki je postala upravno in kulturno središče, med zapuščino gradbenega mojstra pa je tudi dovoz do komendske župnijske cerkve, urejen po načrtih Jožeta Plečnika.

Na Malenškovi kmetiji je v ohranjanje tradicije že nekaj časa vpet Matijev sin Simon z družino. Marko Zadrgal je ponosen, da njegov dom ostaja zgled urejene in trajnostno usmerjene kmetije. Sam ostaja aktiven, kolikor je mogoče, rad je na tekočem o dogajanju doma in po svetu, poleg časopisov bere knjige. Zadnja prebrana knjiga, nam je zaupal, je zgodovinski roman Dorotejine solze, v katerem avtor Ivan Sivec razgrinja zgodbo klaris iz Samostana Mekinje pri Kamniku s poudarkom na opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg.