Pripravlja se posodobitev Iverja

Kamnik – Po tem, ko je skupina enajstih svetnikov od kamniškega župana Mateja Slaparja zahtevala sklic izredne seje in je nato ta zahtevo zavrnil, se je občinski svet v sredo, 4. novembra, sestal na redni seji, ki je bila tudi zadnja v tem mandatu. Ena najpomembnejših točk dnevnega reda je bila seznanitev s stanjem pitne vode, po tem, ko je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) 9. septembra v vzorcu vode na zajetju Iverje analiziral en intestinalni enterokok v stotih mililitrih vode in so morali uporabniki vodo dva dni prekuhavati.

En enterokok ni razlog za preplah

Stališča nacionalnega laboratorija je na seji svetnikom pojasnila Klara Kopše Zorko, ki je potrdila, da je enterokok kazalnik fekalnega onesnaženja, a poudarila, da na podlagi enega testa ne moremo sklepati o kakovosti pitne vode. »Rezultati spremljanja kažejo, da je voda na zajetju Iverje kakovostnejša in manj obremenjena kot voda iz nekaterih manjših oziroma vaških vodovodnih virov v občini, na primer na območju Tuhinjske doline,« je dejala. Dodala je še, da zaradi nizke koncentracije bakterije v vzorcu z molekularno metodo sledenja virov ni bilo mogoče potrditi, ali gre za bakterijo živalskega ali človeškega izvora. Ob tem je dodala, da NLZOH kot najvišje akreditiran laboratorij v državi izvaja notranji nadzor, ki ga naroča upravljavec vodovodnega sistema, in zunanji nadzor, ki je nenapovedan in ga odredi ministrstvo za zdravje. Dodatno izvajajo tudi vzorčenje, ki ga po potrebi odredi zdravstveni inšpektorat in je neodvisno od notranjega in zunanjega nadzora.

Povedala je, da oskrba s pitno vodo na zajetju iverje v običajnih razmerah poteka brez stalne »tehnološke priprave oz. kontinuirane dezinfekcije« in je visoke kakovosti, z vidika dolgoročnega zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode pa bi bilo smiselno preučiti tudi te možnosti. Zaradi površinskih voda, iz katerih se napaja zajetje, je namreč to dovzetno tudi za zunanje vplive.

Kakšen je vpliv Velike planine

Nekateri svetniki so opozorili, da bi bilo zaradi ponavljajočih se neskladnih vzorcev (prejšnjič je bilo vodo treba prekuhavati oktobra lani zaradi neskladnega vzorca v vodohranu Podgorje) nadzor treba izvajati pogosteje. Med vzroki za težave s pitno vodo so poudarili predvsem porast turizma na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice, ki spadata v zaledno območje kamniškega vodovoda.

Kot je odgovorila Klara Kopše Zorko, pogostejše vzorčenje ni strokovno utemeljeno. Vpliva Velike planine na zajetje na podlagi rutinskih rezultatov po njenih besedah ni mogoče ne potrditi ne ovreči, za to bi bili potrebni hidrogeološka opredelitev prispevnega območja in sledilni poskusi. »To je finančno izjemno velik zalogaj,« je dejala in dodala: »Vprašanje, ali lahko onesnaženje z določene lokacije doseže zajetje Iverje, je predvsem hidrogeološke narave.«

Namestnica direktorja KPK Manca Cvirn je poudarila, da je podjetje uporabnikom v 48 urah zagotovilo zdravstveno ustrezno vodo. Lani je NLZOH za notranji nadzor na sistemu Iverje odvzel 81 vzorcev, letos do konca oktobra 64, za državni monitoring pa lani 13, letos pa do konca oktobra 15 vzorcev. Dodala je, da je podjetje kupilo tudi lasten mikrobni analizator za svoj interni nadzor vode in da rezultate analiz objavlja na spletni strani. Z občino se dogovarjajo tudi o neprekinjenih spletnih meritvah surove vode na Iverju. »S tem bi postali edina občina v Sloveniji z neprekinjenim spletnim merjenjem zajema surove vode,« je dejala Cvirnova.

Prenova v treh fazah

Maja letos je Občina Kamnik naročila tudi načrt prenove zajetja Iverje, ki ga je na seji predstavil Andrej Hercog iz podjetja Vodar. Kot je dejal, bodo v prvi fazi občasno kloriranje s plinskim klorom nadomestili z elektrolizo, pri kateri se natrijev hipoklorit proizvaja na kraju samem iz soli in vode ter v količinah, ki so v tistem trenutku potrebne. V drugi fazi bodo objekt dogradili in vanj namestili dva vzporedna UV reaktorja za povprečni pretok 460 kubičnih metrov na uro, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Tretja faza predvideva daljinski nadzor vodohranov, njena časovnica in sredstva pa še niso določeni.

UV svetloba bo po Hercogovih besedah predstavljala primarno dezinfekcijo brez kemikalij, klor pa bodo uporabili le, ko bo potrebno in v primernih količinah. »Ni predvidena stalna dezinfekcija, čez vse leto,« je ob tem dodala Kopše Zorkova. »Smiselna je na primer v času taljenja snega, ob močnejših nalivih, ko se poveča vdor površinskih voda, ali ko so vodovodi bolj obremenjeni.«

Župan Matej Slapar je povedal, da je v letošnjem proračunu zagotovljenih 250 tisoč evrov za dokapitalizacijo družbe Velika planina, sredstva so namensko predvidena prav za reševanje problematike pitne vode in posodabljanje sistema. Ne glede na to, ali lahko dejavnosti na Veliki planini ogrožajo pitno vodo ali ne, pa so se lotili tudi problematike greznic na Veliki planini, ki so jih letos prvič začeli sistematično preverjati, že dlje časa je zagotovljeno tudi praznjenje.