»Projekt MHE Puštal je natančno načrtovan«

Škofja Loka – Pobude za izgradnjo male hidroelektrarne (MHE) na Poljanski Sori pri Hudičevi brvi se vrstijo že več let, a tako Občina Škofja Loka kot Civilna iniciativa (CI) Loka, mesto vseh tudi po izdaji gradbenega dovoljenja vztrajata pri nasprotovanju njeni gradnji. Svojo plat zgodbe nam je pojasnil pripravljavec projekta dr. Luka Selak. Kot je pojasnil, se je zgodba projekta MHE Puštal začela med njegovim študijem strojništva. »Kot domačin sem opazil neizkoriščeno energijo vode, ki bi lahko, tako kot je nekoč poganjala mlin, nas danes s proizvodnjo električne energije vodila v brezogljično družbo,« nam je pojasnil Selak. Na samem začetku je po njegovih besedah projekt prejel precejšnjo naklonjenost vseh institucij, tudi Občine Škofja Loka, ki je omogočila tudi njegovo javno predstavitev v Sokolskem domu v Škofji Loki v letu 2011. V konkurenčnem postopku za pridobitev vodnega dovoljenja je bil kasneje izbran prav Selakov projekt MHE Puštal. Odločilni so bili manjši vplivi na okolje.

Natančno načrtovan projekt

Selak je prepričan, da gre za natančno načrtovan projekt, ki uravnoteženo združuje vidike varovanja narave, življenja v reki in kulturne dediščine, hkrati pa omogoča letno proizvodnjo od 650 do 800 MWh zelene električne energije. Hidroelektrarna je umeščena v nekdanjo mlinščico, pri čemer se v živoskalno strukturo in rastje med mlinščico in »​pencami« ne posega. Strojnica bo oblikovana v obliki pohodnega platoja brez vidnega nadzemnega objekta z brušenim betonom in stilsko usklajenimi ograjami, pod katerim bo skrita strojna oprema. »Oblikovana je tako, da se na tem mestu ustvari majhen trg, z razgledom nad območje brzic in 'penc',« pojasnjuje Selak.

V vročih mesecih ne bo obratovala

Posebno pozornost projekt namenja okolju. Zaradi prilagoditev naravni in kulturni dediščini je letna proizvodnja elektrike zavestno znižana za dve petini. Čez jez se bo spuščalo več vode od predpisane količine, v vročih poletnih mesecih pa MHE Puštal pri nizkih pretokih sploh ne bo obratovala in ne bo odjemala vode, kar pomeni, da ne bo imela vpliva na delovanje naravnega kopališča in življenja v reki. Poleg tega projekt, kot pojasnjuje Selak, predvideva izgradnjo povsem nove ribje steze z dodatnimi lesenimi prekati nad in pod jezom, ki bo končno omogočila prehod vseh ribjih vrst, predvsem sulca, ter hkrati ponudila nove površine za sončenje. Kot še navaja investitor, sta podrobna hidrološko-hidravlična študija in neodvisni strokovni izvedenec potrdila, da je MHE Puštal ustrezno umeščena ter da omilitveni ukrepi niso potrebni. »Izkaže se, da se ob visokovodnem dogodku nekoliko dvigne vodostaj pred vstopno zapornico, hkrati pa se zniža vodostaj ob dolvodnem objektu na levi strani – ki ga s tem tudi ščiti.« Ob visokovodnih dogodkih MHE po besedah Selaka celo deloma ščiti sosednji objekt pred udarom vode, medtem ko se izjemno visoki pretoki neovirano prelivajo čez objekt. Prav tako vodno dovoljenje investitorju nalaga sovzdrževanje Puštalskega jezu in čiščenje naplavin.

Zapletlo se je na Upravnem sodišču

Kljub pozitivnim mnenjem pristojnih državnih organov, podpori občine in pridobljenemu gradbenemu dovoljenju, ki ga je potrdil tudi pristojni drugostopenjski organ ministrstva za okolje in prostor, pa se je, kot navaja Selak, projekt zapletel na Upravnem sodišču zaradi pritožb občine, civilne iniciative, bližnjega soseda in inštituta Lutra. Luka Selak ob tem opozarja na ozadje sporov: »Pri civilni iniciativi se težko znebim občutka, da je bila ustanovljena zgolj zato, ker bližnji sosed ni pridobil vodnega dovoljenja, ki ga je sicer v preteklosti že imel, vendar elektrarne ni zgradil. Hkrati pa živi v nekdanjem mlinu, ki je ob vsaki visoki vodi poplavljen.« Dodaja tudi, da ga preseneča ravnanje občine, ki po eni strani podpira obnovljive vire energije, po drugi strani pa plačuje drage odvetnike za pritožbe in razlastitve, namesto da bi vzpostavila dialog z vsemi deležniki. »Menim, da je občina mnenje spremenila zaradi pritiska javnosti oziroma civilne iniciative, kot pa da ne bi podpirala proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Pri pripravi projekta in podajanju mnenj je sodelovalo vsaj štirideset strokovnjakov iz svojih področij, zato menim, da CI težko predstavlja strokovnega nadzornika za tako zahteven strokovni projekt, kot je MHE Puštal.« Dr. Luka Selak ob tem poudarja, da ostaja odprt za podrobnejšo predstavitev projekta celotni zainteresirani javnosti.