Na Bledu so danes pripravili 4. RikliBled posvet. / Foto: Mateja Rant

Na Bledu so danes pripravili 4. RikliBled posvet. / Foto: Mateja Rant

Razvoj turizma na osnovi Riklijeve dediščine

Na Bledu so danes pripravili 4. RikliBled posvet, na katerem so odprli vprašanje, kako lahko dediščina Arnolda Riklija postane izhodišče za nove programe, produkte, turistične vsebine, podjetniške pobude in sodobno razumevanje zdravja v vsakdanjem življenju. Jeseni se obeta tudi začetek rekonstrukcije nekdanje Riklijeve vile in zdravilišča.

Bled – V okviru 4. RikliBled posveta so tako predstavili tudi nov projekt Living Rikli.Lab. Po besedah vodje projekta Darje Radić z njim postavljajo temelje za sistematični razvoj in vključevanje Riklijeve dediščine v prihodnjo turistično ponudbo ne le Bleda, ampak celotnih Julijskih Alp. ​Living Rikli.Lab namreč Riklijeve dediščine ne obravnava le kot zgodovinskega spomina, temveč kot razvojno priložnost za Bled ter celotno Zgornjo Gorenjsko in širši prostor Julijskih Alp.

Projekt je povezal Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled, ki letos praznuje tridesetletnico, lokalno okolje, turizem, podjetništvo in stroko. Skupaj bodo zasnovali nove vsebine na področju zdravja, gibanja, prehrane, dobrega počutja in kakovosti bivanja, ki bodo temeljile na zapuščini »sončnega dohtarja« Arnolda Riklija. Kot je ob tem spomnil ljubiteljski zgodovinar, raziskovalec in zbiratelj Vojko Zavodnik, je prav letos minilo 120 let od njegove smrti. Zato ga veseli, da se Riklijevi doktrini na Bledu končno resnično obetajo lepši časi. Obenem so v minulih dneh odstranili ostanke več desetletij propadajoče vile Arnolda Riklija. »Po desetletjih blejske sramote se bo na najbolj elitnem delu jezerske obale končno začela prepotrebna obnova,« je zadovoljen Zavodnik. Novi lastnik nekdanjega Riklijevega zdravilišča Tim Mitja Žagar je napovedal, da bodo nadomestno gradnjo na tej lokaciji začeli jeseni, saj se poleti na Bledu ne smejo izvajati gradbena dela. Pričakuje, da bo gradnja končana v dveh letih. A kot poudarja Tim Mitja Žagar, Riklijeva doktrina ni bila samo stavba ali predpis. »Bila je celovit sistem, v katerem se telo zdravi z atmosfero in z izmenjavo nasprotij. Tisto, kar sodobna integrativna medicina danes imenuje holistični pristop, je Rikli znal uporabljati že pred poldrugim stoletjem. Naša naloga ni, da Riklija ohranimo kot spomenik. Naša naloga je, da njegova doktrina spet postane delujoč sistem.« In prav to želijo doseči tudi v okviru projekta Living Rikli.Lab, Riklijevo filozofijo zdravega življenja pa so vključili tudi v novo strategijo razvoja blejskega turizma. Obenem se jeseni obeta prenova obstoječega študijskega programa velnesa na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Po novem bodo v okviru omenjenega programa izobraževali tudi Riklijeve terapevte, ki bodo izvajali Riklijeve terapije v sodobni preobleki, in promotorje Riklijeve metode, je pojasnil direktor šole Peter Mihelčič.