Spomnili so se žrtev prve svetovne vojne

Ukanc – »Danes stojimo na svetem kraju. Na tleh, kjer tišina bohinjskih gozdov in spokojnost jezera varujeta večni počitek mladih fantov in mož, ki so se pred več kot stoletjem znašli v kolesju ene največjih morij človeštva,« je Petrovič nagovoril zbrane na lani obnovljenem pokopališču v Ukancu. »Naj vsi, znani in neznani, počivajo v tej bohinjski zemlji v večnem miru in spokoju.«

Potomci, ostanite si edini

V teh grobovih ne počivajo le številke, tukaj počivajo ljudje: Slovenci, Avstrijci, Madžari, Čehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Romuni, Italijani in številni drugi. Bili so odtrgani od svojih družin, trpeli so v mrazu, blatu, pod točo granat in pod strahotnimi učinki bojnih plinov, je poudaril Petrovič.

»Na kapelici tukaj v Ukancu je vpisan opomin, ki ga ne smemo nikoli pozabiti: 'Potomci! Ostanite si edini, da zaman našo nismo kri prelili.' Žal nauk prve svetovne vojne za človeštvo ni bil dovolj. Le dve desetletji kasneje je našo domovino in celotno Evropo zajela še strašnejša morija druge svetovne vojne ...«

In ko danes opazujemo svet okoli sebe, ugotavlja, se zdi, da se je človeštvo znova ujelo v past lastne zablode. »Orožje znova utiša razum, spet trpijo nedolžni civilisti, otroci in družine, tisoče mladih življenj pa znova ugaša na novih frontah. V tem trenutku se moramo vprašati, ali smo se iz grobov, pred katerimi stojimo danes, sploh kaj naučili.«

Ceno plačajo nedolžni

Vsaka vojna se konča za mizo, a ceno pred tem vedno plačajo nedolžni. Nikakršna politika in nikakršni geopolitični interesi niso vredni enega samega človeškega življenja, je sporočilo, ki ga je iz Ukanca želel poslati slavnostni govornik.

»Danes imamo svojo državo. Živimo v miru, v varnem in čudovitem okolju. A včasih se zdi, da smo v vsakodnevnem vrvežu pozabili ceniti to, kar imamo ... Veterani ne pozivamo k enoumju, pozivamo pa k medsebojnemu spoštovanju. Pozivamo h kulturi dialoga in skupnemu delu za dobrobit vseh nas. Veterani vojne za Slovenijo nismo ljudje, ki bi si želeli hvalisanja ali poveličevanja vojne. Smo tisti, ki vojno najbolj sovražimo, ker jo najbolje poznamo. Smo čuvaji domoljubja, temelji na ljubezni do lastnega naroda in spoštovanju do vseh dobromislečih ljudi. Naša dolžnost je, da mladi generaciji prenašamo vrednote, kot so tovarištvo, solidarnost, pogum in predvsem pomen miru.«

Na pokopališču v Ukancu je pokopanih skoraj tristo vojakov različnih narodnosti – Madžari, Poljaki, Slovaki, Slovenci, Ukrajinci, Rusi in Romuni. Gre za padle vojake avstro-ogrske vojske s soške fronte, katere zaledje je med letoma 1915 in 1917 predstavljal tudi Bohinj. Nekaj jih je pokopanih tudi na pokopališču Rebro nad Bohinjsko Bistrico.