Kmetijstvo
Minister Cigler Kralj: »Naš stil dela bo dialog«
V razpravah o prihodnosti Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) se pogosto ustvarja vtis, da predlogi o spremembah upravljanja pomenijo nasprotovanje OZG kot takemu. Temu ni tako. V Zdravstvenem domu Kranj (ZD Kranj) podpiramo obstoj in razvoj OZG, menimo pa, da je po več desetletjih delovanja legitimno odpreti razpravo o tem, ali sedanja organiziranost in način odločanja še vedno najbolje odražata dejanske razmere znotraj zavoda.
Pri tem ne gre za poslovne rezultate. V zdravstvu morajo biti na prvem mestu pacienti, dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter zadovoljstvo zaposlenih. Prav zaradi takšnega pristopa v ZD Kranj skoraj nimamo težav z zaposlovanjem.
OZG se je v zadnjih letih močno povečal. Leta 2009 je zaposloval približno 700 ljudi, danes jih je že okoli 1.280. Tudi ZD Kranj je v tem obdobju zrasel z 293 na 542 zaposlenih. Prav zaradi usmerjenosti vodstva ZD Kranj v razvoj, strokovnost in kakovost dela smo skoraj podvojili število zaposlenih, razširili dejavnosti ter povečali obseg storitev in število pacientov.
Danes ZD Kranj predstavlja skoraj polovico vseh zaposlenih v OZG, pri odločanju pa ima le en glas od šestih oziroma približno 17 odstotkov vpliva. Organizacijska enota, ki nosi skoraj polovico kadrovskega, organizacijskega in razvojnega bremena zavoda, tako formalno razpolaga le s šestino glasov pri ključnih odločitvah.
Ob tem velja poudariti, da bi ZD Kranj glede na velikost, obseg dejavnosti in organizacijsko strukturo lahko deloval tudi samostojno. Prednosti skupnega zavoda zato vidimo predvsem v podpori manjšim organizacijskim enotam pri zagotavljanju kadrovskih, računovodskih, pravnih, informacijskih in drugih podpornih služb.
Zato ne zagovarjamo razgradnje OZG. Nasprotno – prepričani smo, da povezovanje prinaša številne prednosti, predvsem za manjše enote. Menimo pa, da bi moral sistem upravljanja bolj uravnoteženo odražati dejansko velikost, odgovornost in prispevek posameznih organizacijskih enot.
Ne trdimo, da so manjše enote manj pomembne. Vsaka opravlja pomembno poslanstvo v svojem okolju. Menimo pa, da mora sistem odločanja v določeni meri upoštevati tudi obseg dela in odgovornosti posamezne enote. Ne zato, ker bi želeli več pravic zase, temveč zato, ker želimo učinkovito zastopati interese več kot 540 zaposlenih in številnih pacientov, ki se vsak dan zanašajo na naše storitve.
Odnosi med organizacijskimi enotami OZG so se v zadnjih letih poslabšali. Ključno odprto vprašanje ostajajo ustrezna zastopanost, vpliv pri odločanju ter razumevanje različnih organizacijskih in kadrovskih izzivov največje organizacijske enote.
Eden od razlogov je način vodenja OZG, ki ni sledil rasti zavoda, njegovi velikosti in različnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Namesto povezovanja in krepitve zaupanja se je povečal občutek nerazumevanja in nezadostne zastopanosti interesov največje organizacijske enote.
Današnja razprava zato ni posledica želje po delitvah ali nasprotovanja OZG, temveč občutka, da obstoječi model vodenja in odločanja ne odraža več dejanskega stanja v zavodu. Organizacija, ki je od približno 700 zaposlenih zrasla na skoraj 1.300, potrebuje tudi prilagoditev načinov upravljanja, komuniciranja in vključevanja posameznih enot v odločanje.
Prepričani smo, da lahko OZG uspešno deluje tudi v prihodnje, vendar le ob odprtem dialogu, medsebojnem spoštovanju in takšnem načinu vodenja, ki bo upošteval dejansko velikost, odgovornost in prispevek vseh organizacijskih enot.
Lilijana Gantar Žura,
dr. med., direktorica
ZD Kranj