V Gorenjskem glasu z dne 30. 10. 2026 sem z zanimanjem prebrala članek o pokopališču v Ukancu v bohinjskem kotu. Hvala vam zanj.
Kot se še gotovo kdo spomni, sem pred več kot desetimi leti sama obiskala ta sveti kraj ob povratku s čudovitega Vogla, kar sem tudi objavila v vašem časopisu. To je vendarle kulturni spomenik Republike Slovenije, kar je tudi zapisano ob samem vhodu. To pokopališče krasi 296 grobov v spomin na prvo svetovno vojno, na avstro-ogrske vojake. Lepo so misli napisane na kapelici na pokopališču, kot jih je zapisala vaša gospa novinarka. Vsak grob je tudi okrašen s križem in imenom pokojnika. Meni pa je ostalo v spominu čudovito besedilo na velikem križu sredi pokopališča. Nanj ob vsakem obisku položim svečko in izmolim očenaš za pokojne.
Besedilo na križu:
Tujci prej – zdaj bratje ste postali,
ko so tu grobove vam skopali ...
Žarko sevaj sonce vam planinsko,
pokoj dihaj jezero bohinjsko!
Ali te besede morda pomenijo tudi kaj več za današnji čas?
S spoštovanjem do vseh pokopanih
Marija Jamnik, Žabnica (nekdanja Bohinjka)