Ameriške carine in protiukrepi

Ljubljana – Po tem, ko so preteklo soboto začele veljati 10-odstotne dodatne carine na večino uvoza v ZDA, je minula sreda sprva prinesla še dvig carinskih stopenj v razponu od enajst do petdeset odstotkov za okoli šestdeset držav in Evropsko unijo, nato pa – pred iztekom dneva – preobrat: ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 90-dnevno zamrznitev dodatnih stopenj, razen za Kitajsko, ki ji je naložil 125-odstotne carine. Kot je pojasnil, se je za trimesečni premor odločil, ker ga je 75 držav zaprosilo za pogajanja, Kitajska pa je s protiukrepi – dvigi carin na ameriško blago – po njegovem mnenju pokazala pomanjkanje spoštovanja do svetovnih trgov.

Članice Evropske unije so isti dan podprle uvedbo protiukrepov za carine, ki od sredine marca veljajo pri uvozu jekla in aluminija v ZDA. Gre za paket do 25-odstotnih carin na številne ameriške izdelke, ki naj bi začel prehajati v prakso 15. aprila. Na Evropski komisiji so ob glasovanju poudarili, da se lahko kadarkoli umakne, če bodo ZDA privolile v pravično in uravnoteženo rešitev, ki bi jo dosegli v pogajanjih. Pripravljajo sicer tudi še odziv na dajatev pri uvozu avtomobilov na ameriški trg in t. i. vzajemne carine.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport po besedah ministra Matjaža Hana tudi s pomočjo gospodarske zbornice in gospodarstva redno izvajajo analize glede učinkov. Ob tem je opozoril na vlogo slovenske avtomobilske industrije v dobavnih verigah evropskih izdelovalcev avtomobilov in s tem posredni vpliv višjih carin. V komentarju dogajanja je izrazil tudi upanje, da se bo »norija trgovinskih vojn« ustavila.