Brez kmetovanja bi se številna območja zaraščala, s tem pa bi se zmanjševala tudi njihova turistična privlačnost. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik
Brez kmetovanja bi se številna območja zaraščala, s tem pa bi se zmanjševala tudi njihova turistična privlačnost. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik
Deljena mnenja o uvedbi turističnega evra
Medtem ko v kmetijstvu poudarjajo, da bi uvedba turističnega evra prispevala k ohranjanju kmetovanja in s tem kulturne krajine na hribovskih in gorskih območjih, pa se v turizmu zavzemajo za to, da bi evro »vtkali« v poslovanje med turizmom in kmetijstvom, zlasti pri zagotavljanju lokalne hrane.
Bohinja Bistrica – Predstavniki kmetijstva, živilske industrije, turizma, lokalnih skupnosti in stroke so ob koncu oktobra v Bohinjski Bistrici na posvetu Turistični evro: v dialogu med pričakovanji in pomisleki soočili mnenja o možnosti uvedbe turističnega evra, s katerim naj bi glede na število nočitev zbrali na leto približno 19 milijonov evrov za ohranjanje kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD).
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je v nagovoru dejal, da bi bile z uvedbo turističnega evra kmetije na teh območjih deležne vsaj minimalnega plačila za storitve, ki presegajo pridelavo hrane. S tem bi zagotovili vrsto neposrednih in posrednih učinkov za podeželje, med drugim ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja, varovanje kulturne krajine, krepitev dolgoročne prehranske varnosti, promocijo trajnostnega in zelenega turizma, razvoj turističnih kmetij … Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek je poudaril, da turisti prihajajo v Slovenijo zaradi lepega slovenskega podeželja, ki pa ni lepo samo po sebi, ampak je za to nekdo vsak dan na travniku, pašniku, v hlevu ... Kmetje na hribovskih in gorskih območjih opravljajo storitve, ki so koristne tudi za druge panoge, zlasti za turizem, zato je prav, da prispevajo vsaj kanček za plačilo njihovega dela. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je dejala, da bi za velik del pridelkov in živilskih izdelkov, ki jih podjetja izvažajo, lahko našli prodajni prostor doma – tudi v turizmu. To se še posebej kaže pri mleku, kjer imamo presežke, na trgovskih policah in v turizmu pa je več kot polovica uvoženih izdelkov. »Če turizem za promocijo uporablja slike lepega slovenskega podeželja, na krožniku pa gostom ponuja uvoženo meso, je to izigravanje turista in kmeta,« je ugotavljal Peter Demšar, podpredsednik združenja hribovskih in gorskih kmetov. Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, je dejal, di bi bile zadruge pri zagotavljanju lokalne hrane lahko posrednice med kmetom in hotelsko verigo, ki se o dobavah ne more pogovarjati z dvesto kmeti.
Dr. Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Turistica se je zavzela za bolj učinkovito uporabo turistične takse in drugih že obstoječih finančnih mehanizmov v turizmu. Med viri za spodbujanje razvoja turizma pogreša predvsem turistično članarino, ki bi jo plačevali vsi, ki imajo neposredne ali posredne koristi od turizma. Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, je dejal, da je turistična taksa občinski vir in da imajo občine že zdaj možnost, da del teh sredstev usmerjajo na OMD območja. V zbornici so proti uvedbi nove dajatve. Čeprav bi jo plačevali gostje, bi zvišala ceno nočitve, a se bojijo, da bi povzročila večji izpad nočitev v turizmu, kot bi bile lahko koristi v kmetijstvu. Boljša rešitev bi bila, da bi kmetije spodbudili k povezovanju, s čimer bi turizmu lahko ponudile večje količine lokalne hrane, hkrati pa bi turistična podjetja spodbujali k temu, da bi več kupovala lokalno hrano. Spodbudili bi jih lahko tudi z uvedbo certifikata »pomagamo lokalnim kmetijam«. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, je menil, da bi morali narediti analizo, za kaj se porablja turistična taksa in kako porabo še optimizirati. Opozoril je na previdnost pri uvedbi turističnega evra za kmetijstvo, temu lahko sledi tudi evro za mobilnost, kulturno dediščino ...