Gozdovi predčasno dobili jesenski videz

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) ugotavljajo, da so posledice letošnjega sušnega in vročega poletja vidne v gozdovih po vsej državi, najbolj pa v nižinskih gozdovih ter v gozdovih na prisojnih legah s sušnimi in revnimi rastišči, kot so na primer prisojna in skalovita območja v gorskih predelih, prodnata tla na Kranjskem in Sorškem polju ter na Dravskem in Ptujskem polju, gozdovi na Krasu in v Suhi krajini.

Rumenjenje, rjavenje in odpadanje listja

Najbolj očiten znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listja, kar se najbolj kaže pri drevesih, ki so bila že pred začetkom suše in vročine iz različnih razlogov manj vitalna. Na najbolj prizadetih območjih so nekatere bukve, gabri, lipe, hrasti, javorji in druge vrste že deloma ali povsem ogolele. Kot pojasnjuje Marija Kolšek, vodje službe za varstvo gozdov v ZGS, se bo večina dreves od sušnega stresa opomogla, a če bodo takšnim stresom izpostavljena več let zapored, bo sušenje v naslednjih letih obsežnejše.

Posledice letošnje poletne suše in nadpovprečno visokih temperatur se kažejo tudi v sušenju dreves. / Foto: ZGS

Nevarnost za namnožitev podlubnikov

Iglavci kažejo na zunaj manj znakov prizadetosti kot listavci, vendar gozdarji pričakujejo povečano odpadanje iglic in številčnejše ter obsežnejše napade podlubnikov že letos in tudi v naslednjih letih. Suša je namreč zmanjšala sposobnost gozdov, da se branijo pred napadi podlubnikov, hkrati pa so višje temperature pospešile čezmerno razmnoževanje podlubnikov tudi v višje ležečih gozdovih. Letos je nevarnost za namnožitev podlubnikov večja tudi zaradi snegolomov in vetrolomov, ki so močneje poškodovali 248 tisoč kubičnih metrov iglavcev, pretežno smreke. Večja žarišča podlubnikov so se že pojavila v smrekovih gozdovih na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.

Sušenje sadik in slabše semenenje dreves

V zavodu za gozdove opažajo tudi sušenje sadik gozdnega drevja, ki so jih lastniki posadili v zadnjih letih, ter odmiranje drevesc v naravnem mladju. Ugotavljajo tudi, da starejša drevesa letos slabše semenijo, kar se bo odražalo v slabši kalivosti semena. Drevesom se že zaradi semenenja zmanjša njihova vitalnost, suša pa jih je še dodatno prizadela. Smreke, ki semenijo, so manj odporne proti napadu podlubnikov, pri listavcih, ki semenijo, je opazno močnejše odpadanje listov, krošnje pa postanejo rjave.