Nova ekipa v sadovnjaku Resje: (od leve) Hana Legat, Janez Leben, Jože Kleindienst in Sanela Sadikovič / Foto: Cveto Zaplotnik

Nova ekipa v sadovnjaku Resje (od leve): Hana Legat, Janez Leben, Jože Kleindienst in Sanela Sadikovič, manjka Hana Dolinar / Foto: Cveto Zaplotnik

Letos več drobnega sadja

V sadovnjaku Resje je letošnja sadna letina povprečna, pridelek ocenjujejo na od šeststo do sedemsto ton, a je zaradi suše več drobnega sadja. Voluharji in suša so v najmlajšem delu nasada uničili tisoč dreves.

Mošnje – Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava Lesce ima poleg posestev v Poljčah in na Bledu še sadovnjak Resje, ki je s tridesetimi hektarji površine največji na Gorenjskem. Triindvajset hektarjev je nasada jablan, nekaj malega imajo orehov in hrušk, ostalo so zemljišča v mirovanju, ki jih uporabljajo za potrebe kmetijstva.

Kot so povedali tehnologinja Sanela Sadikovič in njeni sodelavci sadjarji Hana Legat, Janez Leben in Jože Kleindienst, so bile letos za pridelovanje sadja kar težavne razmere. Medtem ko jih pozeba in toča nista prizadeli, so občutili posledice dolgotrajne suše in nadpovprečno visokih temperatur. Posledice so bile hujše na bolj peščenih tleh kot na težjih, ilovnatih, ki bolje zadržujejo vlago. Pridelek zaradi tega količinsko ni občutno manjši, letina je povprečna, ocenjujejo jo na od šeststo do sedemsto ton, je pa letos več drobnejšega sadja, kot ga je v normalnih letih. Ker sta bili vročina in suša stres za sadno drevje, so se posamezna manj odporna drevesa posušila, pojavil pa se je tudi hrušev ožig. S škrlupom niso imeli težav, precej škode pa so jim povzročili voluharji, ki so v najmlajšem delu sadovnjaka, kjer so pred dvema letoma posadili jablane sorte elstar in gala, uničili okoli tisoč dreves. Verjetno je k temu nekaj prispevala tudi suša.

Po upokojitvi dolgoletne vodje sadovnjaka Tatjane Zupan in drugih kadrovskih spremembah je v zadnjem letu dela v sadovnjaku prevzela nova ekipa – tehnologinji Sanela Sadikovič in Hana Dolinar, sicer magistrska študentka sadjarstva, ter sadjarji Hana Legat, Jože Kleindienst in Janez Leben.

V sušnih razmerah bi bilo sicer dobrodošlo namakanje, a sadjarji ugotavljajo, da bi bila za zdaj bolj potrebna vlaganja v širitev protitočne zaščite nasada z mrežami, s katerimi so doslej zaščitili šest hektarjev nasada, in v obnovo dela nasada, saj so najstarejše jablane stare že okrog štirideset let. V prihodnje bi bilo po mnenju sadjarjev treba spremeniti tudi sortni sestav in ga bolj prilagoditi okusu potrošnikov. V sadovnjaku je petnajst vrst različnih sort jablan, največ je zlatega delišesa in idareda, potrošniki pa bolj povprašujejo po sortah majda, gala, elstar, jonagold in fuji.

Vse sadje so že obrali, izjema so njihova najbolj pozna sorta - jabolka fuji. / Foto: Cveto Zaplotnik

Vse sadje so že obrali, izjema so jabolka pozne sorte fuji. / Foto: Cveto Zaplotnik

Približno tri hektarje nasada je v ekološki pridelavi, v njem je največ jablan sorte topaz. Po tej sorti je med potrošniki največ povpraševanja, manj poznani pa ostajata sorti sirius in opal. Orehi so letos dobro obrodili, pridelali so jih okrog 450 kilogramov, povpraševanje je bilo veliko in bi jih lahko prodali še več.

V sadovnjaku so obiranje bolj zgodnjih sort jabolk začeli zadnji dan avgusta in bodo predvidoma končali sredi tega meseca, ko bodo obrali še pozno sorto fuji. Pri obiranju jim pomaga okoli štirideset obiralcev, večinoma so to upokojenci iz bližnje okolice.

Večino sadja bodo prodali, del pa s pomočjo izvajalcev predelali v sok ali naredili suhe krhlje. Sadje prodajajo v sadovnjaku, v zadružni trgovini v Lescah, v trgovinah drugih zadrug, z njim pa oskrbujejo tudi vrtce, šole, domove za starejše, bolnišnice ...