Načrtovani poseg na kmetijska zemljišča sta na skupni seji obravnavala tudi sveta kranjske in ljubljanske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Seje se je udeležil tudi predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek. / Foto: Cveto Zaplotnik
Načrtovalci naj varujejo najboljša zemljišča
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije poziva načrtovalce nove železniške proge od Ljubljane do brniškega letališča in naprej do Kranja, da pri umeščanju železnice v prostor skrbno varujejo najboljša kmetijska zemljišča.
Komenda – V kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ) so se skupaj s sodelavci kmetijsko-gozdarskih zavodov Ljubljana in Kranj odzvali na pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško povezavo od brniškega letališča do Ljubljane, pred nedavnim pa sta to problematiko na skupni seji v Komendi obravnavala tudi sveta kranjske in ljubljanske območne enote KGZS. Na seji je Gašper Cerar predstavil mnenje, ki ga je zbornica posredovala na ministrstvi za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V zbornici ugotavljajo, da vse variante predlagane nove železniške povezave na območju Mengša, Komende in naprej mimo Brnika in Šenčurja proti Kranju posegajo na kmetijska zemljišča, ki po oceni geodetske uprave z boniteto od 60 do 70 točk spadajo med najboljša in najbolj dragocena kmetijska zemljišča v državi. Še posebej so v zbornici zaskrbljeni, ker načrtovalec trenutno ne upošteva potrebe po varovanju najboljših zemljišč, pa čeprav zakon o kmetijskih zemljiščih to postavlja kot enega od temeljnih ciljev. Skrb je še toliko večja, ker Slovenija vsako leto izgubi povprečno 800 hektarjev rodovitne zemlje, to je okoli 2,2 hektarja na dan, ker ima le 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca (v Evropski uniji je to povprečje 2170 kvadratnih metrov) in ker Slovenija že zdaj uvaža več kot 60 odstotkov hrane in bi vsaka dodatna izguba najboljših kmetijskih zemljišč še zmanjšala prehransko varnost in povečala odvisnost od uvoza.
»Gradnja železniške proge ne vpliva le na ozek pas zemljišča, kjer poteka trasa proge, ampak zahteva dodatne površine tudi za nasipe, vkope in dostopne poti,« ugotavljajo v zbornici in dodajajo, da se bo z izboljšanjem prometne dostopnosti povečala privlačnost območij za investitorje in zvišala vrednost zemljišč, kar lahko spodbudi širitev naselij ter nastajanje novih stanovanjskih, industrijskih in poslovnih območij. Nova železniška proga bi tudi otežila ali onemogočila dostop do kmetijskih zemljišč ter razdelila strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar bi otežilo strojno obdelavo in zmanjšalo ekonomičnost.
Na kmetijskih zemljiščih jugozahodno od Komende je na 32 hektarjev velikem območju vzpostavljen namakalni sistem, štiri variante trase železnice sekajo to območje po diagonali. V zbornici se zavzemajo za takšno traso, ki bo zaobšla namakalni sistem, hkrati opozarjajo načrtovalce, da naj bodo pozorni na kmetijska zemljišča v lasti mladih prevzemnikov kmetij, ki so se ob pridobitvi državne podpore zavezali k izpolnjevanju razpisnih pogojev.
V zbornici so ob pregledu vseh petih različic trase od Ljubljane do brniškega letališča ugotovili, da je varianta E, ki večinoma poteka v bližini gorenjske avtoceste, nato pa skozi gozd pri Vodicah in čez manjše območje kmetijskih zemljišč do letališča, »bistveno manj invazivna do kmetijskih zemljišč« v primerjavi z ostalimi različicami, ki se navezujejo na kamniško progo čez območja Mengeš–Suhadole–Komenda in prečkajo najboljša kmetijska zemljišča severno od Mengša in južno od Komende, Lahovč in Brnika. Varianta E po oceni zbornice s potekom trase in s pokritimi vkopi minimizira posege na najboljše ravninske njive, ohranja strnjene kmetijske površine in bolj upošteva okoljske in prostorske omejitve, hkrati pa zagotavlja krajši potovalni čas.
