Sklad bo upošteval gorenjske posebnosti

Kranj – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) bo po končanih komasacijah na komasacijskih območjih Visoko, Grad, Reteče, Bitnje, Velesovo - Luže in Cerklje ponudil kmetijskim gospodarstvom v zakup 255 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je na četrtkovi seji, ki se je je udeležilo tudi vodstvo sklada in predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, sprejel glede zakupa več sklepov. Svet podpira komplekse, ki jih je sklad oblikoval na komasacijskih območjih. Skladu predlaga, da nad osem hektarjev velike komplekse razdeli na manjše smiselne parcele in da v pravilniku o zakupu krog upravičencev omeji z zračno razdaljo deset kilometrov od zemljišča za zakup. Predlaga tudi imenovanje delovne skupine za pripravo pravilnika, ki bi omogočil razdelitev zemljišč med zakupnike na podlagi točkovanja oziroma upoštevanja različnih kriterijev.

Zemlje bo za vse premalo

Direktorica sklada Irena Tušar je pojasnila, da bodo pri oddajanju zemljišč v zakup upoštevali posebnosti Gorenjske, kjer se kaže interes po dodelitvi manjših parcel večjemu številu kmetij, ob tem pa poudarila: »Če bi imeli za najem šestkrat več zemlje, bi jo bilo verjetno še premalo.« Martin Brus, vodja sektorja za kmetijstvo v skladu, je povedal, da je odločitev, s katero je sklad KŽK-ju pred sedmimi leti odpovedal zakupno pogodbo, postala sodno pravnomočna pred dvema letoma, še vedno pa poteka sodni postopek za prepustitev zemljišč v posest skladu. Ker tožba glede posesti ne vpliva na državna zemljišča na komasacijskih območjih, bo sklad lahko za ta zemljišča po končanih komasacijskih postopkih objavil ponudbe za zakup. Vse komasacije na območju upravne enote Kranj bodo predvidoma končane še letos, najprej na komasacijskem območju Bitnje, kjer je 92 hektarjev državnih zemljišč.

Manjših parcel ne bodo delili, večje bodo

Večina državnih parcel na komasacijskih območjih je manjših od pet hektarjev, teh sklad pri oddajanju v zakup ne bo delil, medtem ko naj bi večje, tudi 30 hektarjev velike komplekse, razdelil na več parcel in jih ponudil v zakup. Sklad bo oddal zemljišča v zakup v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa, kdo ima prednost pri zakupu, v primeru, da se bo za isto zemljišče potegovalo več enakovrednih interesentov, pa bo uporabil določbe pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Pravilnik daje prednost mladim prevzemnikom kmetij in mladim kmetom, pri tem pa je pravica mladega kmeta omejena na zakup največ trideset hektarjev zemljišč.

V razpravi na seji sveta je bilo slišati različna mnenja in predloge. Omenjamo le nekatere. V pravilnik o zakupu kmetijskih zemljišč bi morali vnesti kot kriterij tudi proizvodnjo na kmetiji, s čimer bi iz postopka izločili t. i. kavč kmete. Če kmetje želijo biti konkurenčni na skupnem evropskem trgu, morajo imeti tudi primerljive površine, zato sklad ne bi smel preveč razdrobiti kompleksov. Perspektiven ni le velik kmet, lahko je tudi mali – recimo kmet, ki na majhnih površinah prideluje zelenjavo. Kriteriji za razdelitev zemljišč morajo biti takšni, da bomo preprečili zlorabe in ne sprli ljudi na terenu.