Razstavna stojnica razstavljalca sira, Sirarstvo Pr' Hlebanju, na 5. festivalu slovenskih sirov. Brdo, 6.10.2026 / Foto: Matic Zorman

Najboljši sir po izboru obiskovalcev je bil poltrdi Srjan sirarstva Pr' Hlebanju, v rokah ga držita Katarina Hlebanja in Katarina Kralj iz Srednjega Vrha nad Gozdom - Martuljkom. / Foto: Matic Zorman

Slovenski siri so vsako leto boljši

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v kongresnem centru Brdo pri Kranju organiziralo že peti festival slovenskih sirov, na katerem se je predstavilo enaiintrideset slovenskih sirarjev.

Kranj – Festival slovenskih sirov je tudi letos obiskovalcem ponudil izjemno raznolik vpogled v domačo sirarsko ustvarjalnost. Združenje kmečkih sirarjev Slovenije dogodek pripravlja vsaki dve leti, letošnja izvedba 6. oktobra pa je bila v znamenju senzorike – načina, kako sir zaznavamo z vidom, vohom, tipom in okusom. Obiskovalci so lahko okušali 72 različnih vrst sirov in glasovali za svojega najljubšega. Pred festivalom je v sodelovanju z Inštitutom za mlekarstvo in probiotike letos prvič potekalo tudi strokovno senzorično ocenjevanje. »Večina sirov se je glede na kriterije ocenjevanja res visoko uvrstila. Sploh siri manjših proizvajalcev so vsako leto boljši, bolj dovršeni,« je povedala vodja ocenjevalne komisije dr. Diana Paveljšek. Podelili so 22 priznanj za kakovost – 8 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronastih.

Po rezultatih ocenjevanja so slovenski siri vsako leto bolj dovršeni, mlajši sirarji pa tradicijo nadgrajujejo s številnimi novimi pristopi.

Pokal strokovne komisije je prejela Kmetija Vučji ogrizek iz Adlešičev v Beli krajini za staran ovčji sir, ki je dosegel vseh dvajset možnih točk. Obiskovalci pa so za svojega favorita izbrali poltrdi sir Srjan, staran šest mesecev, sirarne Pr' Hlebanju iz Srednjega Vrha nad Gozdom - Martuljkom. »Hoteli smo pokazati, kako samo s časom zorenja spremenimo teksturo in okus sira,« je povedala Katarina Hlebanja, ki ob prejemu priznanja ni skrivala ponosa. Zlato priznanje je med drugimi prejela tudi Kmetija pod Storžičem za sir Voranc. Kot je pojasnila Andreja Markič, je v pridelavo sira vloženega veliko truda cele družine, zato je zadovoljstvo ob prejemu takega priznanja toliko večje. »Smo začetniki v sirarstvu, nenehno se učimo in dopolnjujemo svoje znanje, ko sire prerežemo, pa smo velikokrat tudi presenečeni, tako pozitivno kot negativno.«

Vsi siroljubi so lahko zadovoljili svoje brbončice, saj so sirarji ponudili izjemno pester izbor – od sirov s tartufi, zelišči, dimljenih, mehkih, s plesnijo, sirov v olju, kozjega s črnim ogljem pa vse do sira z jedilnim zlatom. Nekateri za izdelavo svojih sirov uporabljajo tradicionalne postopke, spet drugi se lotevajo novih pristopov in tehnologij. Velika večina jih za izdelavo uporablja domače mleko ali mleko sosednjih kmetij. Na stojnici z bohinjskimi siri je pozornost pritegnil tradicionalni bohinjski mohant z zaščitenim geografskim poreklom, ki je kljub izrazitemu vonju in pikantnemu okusu navdušil številne okuševalce.

Čeprav je festival vseboval tudi tekmovalno noto, so sirarji poudarili, da med seboj čutijo zdravo konkurenco in spoštovanje, hkrati pa si z veseljem izmenjujejo koristne nasvete. Številni mlajši prevzemajo družinske sirarske tradicije in jih nadgrajujejo z novimi pristopi, kar se odraža v kakovosti in večjem zanimanju za njihove izdelke. In ne glede na to, kateri okus nam je najbližji, imamo danes pri nakupu dovolj možnosti, da posežemo po domačem – po sirih, ki nastajajo iz mleka slovenskih kmetij, po tradicionalnih družinskih receptih ali sodobnejših sirarskih metodah.