Na fotografiji so (z leve): vodja oddelka za statistiko in informiranje na kranjski izpostavi Ajpesa Urška Rihtaršič, vodja izpostave Zdenka Kajdiž, direktorica GZS - Regionalne zbornice Gorenjska Nina Vrabelj in vodja območne službe zavoda za zaposlovanje Uroš Kopavnik. / Foto: Primož Pičulin
Stabilni kazalniki gorenjskega gospodarstva
Preteklo leto je v pozitivnih številkah končalo 71 odstotkov gorenjskih gospodarskih družb. Skupni neto čisti dobiček je v primerjavi z letom prej zrasel za več kot polovico. Izvoz je upadel za skoraj dva odstotka.
Kranj – Konec preteklega leta je bilo v poslovnem registru vpisanih 24.268 subjektov s sedežem v gorenjski statistični regiji. Navedeno število, v primerjavi z letom prej je za dober odstotek višje, predstavlja skoraj desetino vseh poslovnih subjektov v Sloveniji, je na predstavitvi rezultatov poslovanja gorenjskih gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v letu 2025 povedala Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Prihodki gospodarskih družb, ustvarjeni v skupni višini 10,4 milijarde evrov, so bili lani pet odstotkov višji kot leto prej, realno – z upoštevanjem indeksa cen življenjskih potrebščin – pa so se povečali za tri odstotke. Na domačem trgu so čisti prihodki od prodaje zrasli za šest odstotkov, medtem ko so se na tujih trgih, kjer gorenjske družbe ustvarijo 46 odstotkov prodaje, znižali za en odstotek. V Evropski uniji so bili sicer višji za tri odstotke, na drugih trgih pa so upadli za 12 odstotkov.
V pozitivnih številkah je leto 2025 končalo 71 odstotkov družb. Čisti dobiček, znašal je 750 milijonov evrov, je bil v primerjavi s predhodnim letom za polovico višji. Čista izguba v skupni višini 115 milijonov evrov je bila za četrtino večja. Velike družbe, ki imajo ključen vpliv na skupno uspešnost regije, so dobiček povečale za 40 odstotkov, čisto izgubo pa za 28 odstotkov. Poslovno leto so tako zaključile s 133 milijoni evrov neto čistega dobička, kar je 47 odstotkov več kot leto prej. Skupni neto čisti dobiček, dosežen v višini 635 milijonov evrov, je bil kar 57 odstotkov višji (realno 53 odstotkov). Najbolj so ga povečale družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, in sicer 4,7-krat (na 246 milijonov evrov). V predelovalni dejavnosti, osrednji panogi na Gorenjskem, je bil neto čisti dobiček lani 32 odstotkov nižji (znašal je 109 milijonov evrov). Ajpes je pozitivno poslovanje sicer ugotovil v vseh dejavnostih, prav tako družbe izkazujejo neto čisti dobiček v vseh občinah, razen na Jesenicah, kjer so leto zaključile s 34 milijoni neto čiste izgube.
V povprečju je bilo v gorenjskih družbah zaposlenih nekaj več kot 47 tisoč delavcev (69 več kot leto prej). Povprečna mesečna bruto plača je znašala 2.461 evrov, kar je 78 evrov več kot v letu 2024 in 13 evrov pod povprečjem v Sloveniji. Najvišje plače so bile v dejavnostih informacijsko-komunikacijske tehnologije (3476 evrov), v primerjavi med občinami pa so na prvem mestu družbe s sedežem v Žirovnici (3022 evrov bruto plače). Te imajo tudi najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega, in sicer 145.920 evrov, kar je najvišji znesek v Sloveniji. Na ravni regije je neto dodana vrednost znašala 63.129 evrov (štiri odstotke več kot leto prej) in bila tako šest odstotkov nižja od republiškega povprečja (67.102 evra).
Podatke iz poslovnih poročil je predložilo 6157 gospodarskih družb (98 odstotkov vseh), 5210 podjetnikov (skoraj 99 odstotkov vseh) in 38 zadrug. Podjetniki so prihodke ustvarili v skupni višini 677 milijonov evrov, kar je devet odstotkov več kot v letu 2024 (realno za šest odstotkov). Neto podjetnikov dohodek, skupno je znašal 61 milijonov evrov, so povečali za 17 odstotkov (realno za 14 odstotkov) ter ustvarili 189 milijonov evrov neto dodane vrednosti (11 odstotkov več kot predlani). Med zadrugami jih je 24 poslovalo pozitivno, ustvarile so 566 tisoč evrov čistega dobička, 12 pa jih je poslovno leto zaključilo z izgubo v skupnem znesku 247 tisoč evrov. Leto 2025 so tako za razliko od leta prej sklenile z neto čistim dobičkom.
Direktorica GZS – Regionalne zbornice Gorenjske Nina Vrabelj je predstavitev rezultatov poslovanja dopolnila predvsem s podatki o uvozu in izvozu, pri katerem v preteklem letu ugotavljajo 1,8-odstotni upad, padec pa so zabeležili tudi v letošnjem prvem četrtletju. Spomnila je na geopolitične napetosti, višje stroške energentov in logistike ter druge aktualne izzive, zaradi katerih je pogled v leto 2026 kljub razmeroma stabilnim kazalnikom v minulem letu precej negotov. Gorenjska po oceni zbornice ostaja gospodarsko močna regija z industrijsko tradicijo in pomembno vlogo turizma – lani so bili na tem področju doseženi rekordi –, vendar bo v prihodnje ključna predvsem odpornost oziroma sposobnost prilagajanja. Podatki kažejo, je dejala Nina Vrabelj, da se regija trenutno nahaja na pomembni prelomnici med stabilnostjo in potrebo po prestrukturiranju v produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo.
Na zavodu za zaposlovanje po besedah vodje kranjske območne izpostave Uroša Kopavnika trenutno nimajo napovedi večjih odpuščanj ali stečajev. Registrirana brezposelnost na Gorenjskem, po zadnjih podatkih 3,4-odstotna, ostaja najnižja v Sloveniji, za pol krajši je tudi čas brezposelnosti – ob koncu marca je znašal 9,8 meseca, je povedal Kopavnik.
