V ospredju vrha stabilnost

Brdo pri Kranju – V torek, 20. oktobra, je na Brdu pri Kranju potekalo osrednje letno srečanje predstavnikov podjetij, gospodarskih združenj, vlade, državnih in drugih institucij v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je tokrat v ospredje postavila stabilnost. Ta ne pomeni odsotnosti sprememb, so pojasnili, pomeni jasna pravila, predvidljive pogoje, pravočasne odločitve ter sposobnost države, podjetij in družbe, da se na spremembe učinkovito odzovejo. Takšno okolje podjetjem omogoča dolgoročno načrtovanje, vlaganja v razvoj, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in doseganje višje dodane vrednosti, so poudarili na GZS.

Predsednik zbornice Tibor Šimonka je v svojem nagovoru opozoril, da se slovensko gospodarstvo v zaostrenih geopolitičnih razmerah sooča z visokimi stroški energije, ki zmanjšujejo njegovo konkurenčnost. Kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi z močno industrijo materialov po njegovih besedah le stežka konkuriramo tekmecem z nižjimi cenami energentov že na evropskem, kaj šele svetovnem trgu. »Konkurenčna in zanesljiva oskrba mora zato postati ena osrednjih gospodarskih prioritet, energetska varnost pa strateška prioriteta naše države,« je dejal. Opomnil je tudi na problem dolgotrajnih postopkov umeščanja investicij v prostor. »Če umeščanje traja desetletje, lahko projekt zastara, še preden zasadimo prvo lopato.« Brez investicij ni produktivnosti, brez produktivnosti pa ni konkurenčnosti, je poudaril Šimonka. Pozdravil je napovedi vlade o hitrejših postopkih in odpravljanju administrativnih ovir, odločen premik pa GZS pričakuje tudi na ravni Evropske unije. Prav tako mora svoj del opraviti gospodarstvo – vlagati moramo v razvoj, sodelovati z znanostjo in zaposlenimi, omogočati pridobivanje novih znanj, dajati priložnosti mladim in obenem znati uporabiti izkušnje starejših, je naštel predsednik zbornice.

Predsednik vlade Janez Janša je v izmenjavi pogledov, kaj je pomembno za stabilno poslovno okolje in dolgoročni razvoj, spregovoril o možnosti uvedbe davčnega sidra, s katerim bi omejili delež bruto domačega proizvoda, »ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc«. Poudaril je pomen interventnega zakona, po njegovih besedah razvojnega zakona, in politične stabilnosti, za katero kot eno od možnosti vidi uvedbo večinskega ali kombiniranega volilnega sistema. Da bi bile cene energije znosne, je po njegovem mnenju treba izkoristiti vse možnosti.

Na vrhu so nastopili tudi gospodarstveniki iz različnih panog, med njimi dr. Aleš Ugovšek, generalni direktor žirovske M Sore. Odpornost in konkurenčnost tako podjetij kot države, je dejal, ne temeljita na herojskem reševanju težav, temveč na njihovem pravočasnem predvidevanju in preventivnem ukrepanju. Slovenija po njegovih besedah potrebuje dolgoročno, stabilno in enotno vizijo, ki presega posamezne politične mandate in podjetjem omogoča, da vedo, na kakšno poslovno okolje lahko računajo. »Gospodarstvo pri tem ne stoji nasproti državi. Gospodarstvo državi ponuja roko,« je zaključil.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je kot simbolno zavezo k sodelovanju in skupnemu uresničevanju stabilnega in razvojnega poslovnega okolja v tem mandatu ministru za gospodarstvo, delo in šport Anžetu Logarju izročila 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, pri čemer je izrazila zadovoljstvo, da je veliko njihovih predlogov vključenih v koalicijsko pogodbo.