Kmetje se ne čutijo krive za podražitve hrane

Brdo pri Domžalah – Kmetijsko-gozdarska zbornica in sindikat kmetov sta v začetku oktobra na novinarski konferenci na kmetiji Žabje na Brdu pri Domžalah predstavila gibanje odkupnih cen glavnih kmetijskih pridelkov, pri tem pa sta opozorila, da krivde za napovedane podražitve hrane ni možno pripisati kmetom, saj se po podatkih statističnega urada in tržnih poročil agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov znižujejo. Kot je dejal predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, gibanje cen pri kmetu ne upravičuje višjih maloprodajnih cen – nasprotno: ob nižjih odkupnih cenah bi morale biti nižje tudi cene za potrošnike.

Pocenitve mleka, bikov, prašičev …

Odkupna cena mleka je zdaj v primerjavi z letom prej nižja skoraj za 25 odstotkov. Odkupne cene bikov, starih od 12 do 24 mesecev, so bile avgusta letos za 6,29 odstotka nižje kot avgusta lani, cene bikov, starih več kot 24 mesecev, za 4,76 odstotka, cene telic za 1,58 odstotka in cene krav za 16,84 odstotka. Pri prašičih je bila odkupna cena v 36. letošnjem tednu za 14,2 odstotka nižja kot v primerljivem lanskem tednu. Cena sadja se je v enem letu pri pridelovalcih znižala v povprečju za 7,9 odstotka in cena krompirja za 6,2 odstotka.

Kruh štiri evre – kmetu le dvajset centov

»V kruhu je kar 80 odstotkov moke oziroma pšenice. Lani je bila povprečna drobnoprodajna cena kilograma kruha 3,84 evra, od tega pa je kmet dobil, ne boste verjeli, okoli 20 centov. In če bi dobil 30 centov, bi bil že zadovoljen,« je dejal predsednik sindikata kmetov Ivan Brodnjak in ob tem opozoril na težak položaj kmetov, ki letos ob posledicah naravnih nesreč občutijo še naraščanje pridelovalnih stroškov in zniževanje odkupnih cen pridelkov.

Na kmetiji Žabje, ki je tokrat gostila novinarsko konferenco, redijo okoli 80 goved. Gospodar Andrej Hribar, sicer tudi predsednik sveta ljubljanske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice, je povedal, da so v zadnjih treh mesecih odkupne cene mesa padle za okoli 40 odstotkov, cena mleka pa se je v zadnjem letu znižala za okoli 25 odstotkov. »Moti me, da slovenski kmetje že leta prodajamo pridelke po nižjih cenah kot vse sosedne države. Če je nemški kmet prodal meso 30 odstotkov dražje kot jaz, me zanima, kako lahko pride uvoženo meso na slovenski trg po nižji ceni, kot je slovensko.«

Kmet Andrej Hribar / Foto: Tina Dokl

Pocenitve se prenašajo na trgovske police

V Trgovinski zbornici Slovenije s podatki dokazujejo, da se pocenitve pridelkov pri kmetih prenašajo tudi na trgovske police. Po podatkih statističnega urada so bile cene hrane v Sloveniji septembra letos v povprečju 0,9 odstotka nižje kot v enakem lanskem mesecu. Med večjimi skupinami živil so se najbolj znižale cene olja in maščob – za 10,4 odstotka, sladkorja, slaščic in sladic – za 5,5 odstotka ter mleka, drugih mlečnih izdelkov in jajc – za 4,4 odstotka. Cene surovega in polnomastnega mleka so se znižale za 12,8 odstotka, svinjskega mesa za 2,1 odstotka, sadja in oreškov za 0,8 odstotka …

V trgovinski zbornici poudarjajo, da se spremembe odkupnih cen pridelkov ne prenesejo takoj v maloprodajne cene in da ta prenos, kot ugotavljajo na podlagi analize mlečne verige, poteka z zamikom od štirih do šestih mesecev. »Razlika med odkupno ceno pridelka in maloprodajno ceno živila vključuje stroške in zaslužke različnih členov verige preskrbe s hrano, zato je ni mogoče pripisati zgolj trgovini,« opozarjajo v zbornici in dodajajo, da je gibanje cen hrane treba obravnavati na podlagi podatkov in ob upoštevanju celotne prehranske verige.