Rino je trilogijo vodenih kreativnih beležnic poimenoval Booklt. / Foto: osebni arhiv
Rino je trilogijo vodenih kreativnih beležnic poimenoval Booklt. / Foto: osebni arhiv
Rinove kreativne beležnice
Triindvajsetletni Škofjeločan Rino Rahmanović je pri štirih letih začel igrati nogomet pri Ločanu. Kariero je nadaljeval pri Triglavu in končal pri Bravu. Na prelomu v odraslost je ugotovil, da nogomet ni tisto, pri čemer bi preživel polovico življenja. Ustvarjalnost ga je povlekla v druge vode in na površje so izplavale tri izjemne vodene kreativne beležnice, trilogijo je poimenoval Booklt. Ko sem jih prvič prelistala, so me navdušili.
Rino se je pri 19 letih, ko je zaključil škofjeloško gimnazijo, vpisal na Fakulteto za šport. Z vpisom na fakulteto pa je zaključil svojo nogometno pot. »Zagabil se mi je cel ta princip treniranja in to, kako smo bili stalno 'napumpani' z vseh strani,« mi navrže, a iz njegovih oči sije vse to, kjer se je v naslednjih letih našel. »Z vpisom na fakulteto se je začelo tisto pravo, čeprav metaforično plavanje. Vpis na Fakulteto za šport se je zdel kot naravna pot, logičen podaljšek moje dotedanje identitete. A prvi letnik je bil le most.« Ko je v drugem letniku začel resneje delati in okušati svobodo zunaj športnih aren, mu je fakulteta postal tesna. Izpiti so začeli uhajati iz rok, ritmi so se podirali, vmes pa je padla odločitev, ki je spremenila vse: ponavljanje letnika, nato pa absolutni rez. Dovolj mu je bilo.
A v Rinu je že dolgo tiho in vse bolj na glas tlela med avtobusnimi vožnjami na tekme in v tišini štirih sten. Kreativnost. Spet je začel risati, se spogledovati z dizajnom oblačil, ki so ga privlačila še iz časov, ko je stopil pred fotografske objektive kot model. »Pisal pa sem rad že od vedno. Že v najstniških letih kratke zgodbe, zapiske s potovanj, rap komade. Tista nenehna radovednost me je vlekla med police knjigarn, na kulturne dogodke in v družbo ljudi, ki jih v športu nisem poznal.«
Booklti so se pravzaprav rodili, kot pravi Rino, iz nekakšne notranje potrebe po izrazu, brez pritiska in brez okvirov. »Nekega večera sem sedel z listom papirja pred seboj. Želel sem pisati, želel sem dati nekaj iz sebe, pa nisem imel tiste prave iskre. Spraševal sem se, zakaj ne obstaja nekaj, kar bi človeka lahko na nežen način porinilo v lastno ustvarjalnost, ne da bi ga pri tem posrkalo v vrtinec neskončnega ekraniziranega 'doomscrollinga'. Nekaj, kar bi delovalo kot gibanje za možgane – kot takrat, ko greš na rekreacijo, da se telo pretegne, četudi točno ne veš, zakaj ti dene dobro.«
In tako so nastali booklti. Projekt, ki je po dolgem kaljenju, tisočih idejnih zasukih in obisku ljubljanskega inkubatorja LUI prerasel v nekaj trdnega, otipljivega in – kar je najpomembneje – povsem izvirnega. Rino jih je zasnoval v treh svetovih, treh različicah, ki vsaka zase nosijo svoj značaj. »Creative – kreativna verzija je introspektivno popotovanje skozi gradnjo likov, dialoge in zaplete, kjer človek sam piše svojo malo literarno mojstrovino. Fantasy – fantazijska verzija je pravo domišljijsko igrišče. Risanje meja sveta, ustvarjanje protagonistov, antagonistov in geografije. Na koncu ima uporabnik v rokah skelet lastne fantazijske knjige ali filma. Poetry – poetična verzija pa je po mojem mnenju najbolj ranljiva in hkrati izzivalna. Navdihi, ki niso zabetonirani v stroga pravila, bralca vabijo k igri z besedami, zanikanji in zvenom vsakdanjih občutij,« mi svoje tri booklte navdušeno opiše Rino.
»Vsak od njih nosi trideset premišljenih povabil k pisanju. Vsako povabilo je sestavljeno iz uvodne intrige, ki te hipoma posrka v prostor, podvprašanj za trenutke, ko se svinčnik ustavi, ter tiste lebdeče, skoraj murakamijevske zaključne misli (guiding thought), ki v bralcu pustijo odmev še dolgo po tem, ko zapre platnice. Format A5 s trdo vezavo in izbranec med papirji pa poskrbita, da booklt živi s tabo – lahko ga vržeš v torbo, vzameš na pot. Poskusil sem ga celo vreči z balkona – in je preživel,« se zasmeji Rino. Povabila v bookltih so intrigantna. »Pri fantazijskem mi je zelo všeč prva naloga: naslikaj oziroma opiši meje svojega sveta. Svet se ne začne z dolino ali reko, svet se začne z ljudmi, ki o tem svetu govorijo. Pri kreativnem mi je bil všeč izziv, ki sem ga izpolnjeval ravno prejšnji teden: tujec na vlaku. Napišeš zgodbo nekoga, ki si ga opazoval na vlaku ali avtobusu, nato pa zapišeš še njegovo perspektivo – kako je on opazoval tebe. Najlepše pri poetičnem pa se mi zdi to, da ko ga izpolniš, ga bodo lahko nekoč odprli tvoji otroci in brali pesmi, ki si jih napisal,« razmišlja Rino.
Morda bo kdo pomislil, da gre za nekakšne vodene dnevniške zapise. »Obstajajo vodeni dnevniki, ampak se mi zdi, da so včasih kar težavni v smislu, da moraš na silo odpreti čustva in imaš občutek, da tak dnevnik pričakuje nekaj resnega in močnega od tebe.« Po Rinovem mnenju v bookltih ni tega pritiska. »Ko skozi like daš ven svoje frustracije ali neke nepredelane zadeve, možgani nimajo pritiska, da morajo nekaj narediti, ampak se to zgodi samo od sebe. Pa tudi že samo dejstvo, da pišemo na papir, prinaša visoko vrednost.«
Lep del zgodbe pa ni so le booklti sami, temveč njihov razvoj. Rino je z njimi dokazal, da se vse, kar potrebuješ za uresničitev vizije, najde v domačem okolju. »Grafično podobo mi je pomagal udejanjiti prijatelj Lenart Ferlan ob podpori mojega dekleta Ajde Pogačnik, oba sta grafična oblikovalca. Tisk sem zaupal tiskarni Prografika v Srednjih Bitnjah. Za utrip na družbenih omrežjih skrbi Jasna Atlija, sošolka iz otroških let. Lokalna mreža prijateljstev, toplina Škofje Loke in neomajna vera v to, da lahko majhna skupnost ustvari veliko stvar, so dali projektu dušo.«
Booklti so pisani v angleškem jeziku. Zakaj, ga povprašam. »Angleščino sem izbral zgolj zato, ker je najbolj univerzalna in mi je omogočila, da izdelek takoj ponudim tudi prijateljem v tujini, ne da bi imel na samem začetku dvojne stroške tiska, oglaševanja in spletne strani. Vprašanja so preprosta in razumljiva, uporabnik pa lahko vanj piše v katerem koli jeziku. Če bodo finance dopuščale, pa bom z največjim veseljem že kmalu izdal tudi slovensko, nemško in francosko različico.«
V svetu, ki od nas nenehno zahteva vseprisotnost, je booklt tih opomnik. Je povabilo, da si vzamemo 15 minut zase. Da zapišemo nekaj nepopolnega, nekaj iskrenega, morda celo nekaj, kar bodo nekoč brali naši otroci. Prva uradna predstavitev bookltov bo potekala v sredo, 28. oktobra, ob 19. uri v lokalu Trava v Škofji Loki. Dogodek, kot mi je namignil Rino, ne bo klasično predavanje, temveč sproščeno družabno srečanje s praktičnim preizkusom reševanja povabil, kjer bo vsak obiskovalec lahko ustvaril in odnesel domov svoj lastni zapis. Sicer pa je booklte v fizični obliki za zdaj že mogoče kupiti na dveh lokacijah v Škofji Loki, in sicer v Knjigarni Trava ter v Diskölökalu. Ob uradnem izidu bo zaživela tudi sodobna spletna stran, kjer bo na voljo tudi nakup fizičnih in interaktivnih digitalnih različic ter posebnih paketov.