V teku tudi zaposlovanje

Zgornji Brnik – Delovni vrvež na gradbišču novih objektov farmacevtske družbe Lek v poslovni coni na Brniku spominja na mravljišče. Dnevno je prisotnih okoli štiristo ljudi, ekipe izvajalca del in predstavniki Leka, med njimi strokovnjaki za gradnjo in opremo, je pojasnil Matej Avanzo, direktor projekta izgradnje novega proizvodnega središča, kjer bo potekala proizvodnja aseptičnih injektabilnih zdravil, kar povedano preprosteje pomeni zdravila za vbrizgavanje, ki nastajajo v strogo nadzorovanih sterilnih pogojih. »To pomeni višje standarde pri čistosti prostorov, medijev in opreme, strogo nadzorovane proizvodne postopke in odgovorno vlogo zaposlenih, saj je cilj, da so zdravila varna, kakovostna in učinkovita.« V objektu, ki so ga začeli graditi lani poleti, se v tem času že vidi, kje bodo vzpostavili okolje za najzahtevnejši del proizvodnje.

Na Brniku bodo potekali priprava, polnjenje, sestavljanje, pakiranje in kontrola kakovosti izdelkov iz obstoječega in prihajajočega portfelja podobnih bioloških zdravil. »To so izdelki, ki so po svoji strukturi in delovanju primerljivi z izvirnimi biološkimi zdravili, pomembna prednost pa je, da omogočajo širši dostop bolnikov do zdravljenja in manj obremenjujejo zdravstveno blagajno. Uporabljajo se za zdravljenje zahtevnih bolezni, denimo nekaterih rakavih, avtoimunskih in kroničnih vnetnih obolenj. Na trgu imamo trenutno 13 takšnih izdelkov. Nekaj jih proizvajamo tudi v Sloveniji,« je dodal Avanzo.

Razvojno-proizvodna veriga

Lekov proizvodni center na Gorenjskem, velik 27.000 kvadratnih metrov, bo del razvojno-proizvodne verige, ki se bo raztezala med Ljubljano, Lendavo in Brnikom. »V Ljubljani smo junija letos odprli center za razvoj podobnih bioloških zdravil, v Lendavi pa se je septembra zaključila investicija v visokotehnološki center Biofarmacevtika, kjer bo potekala proizvodnja učinkovin za takšna zdravila. Na Brniku bomo zdravilno učinkovino pretvorili v končno, uporabno obliko, ki bo omogočala varno uporabo pri bolniku.« Naložba v vrednosti štiristo milijonov evrov bo predvidoma zaključena leta 2028, leto kasneje naj bi nove proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila vzpostavili še v Ljubljani. S tem bo Sandoz, pojasnjujejo v Leku, še dodatno okrepil notranjo proizvodno in oskrbno mrežo v Evropi.

Gradnja nasproti brniškega letališča po besedah sogovornika poteka v skladu s terminskim in finančnim načrtom. »Naš načrt je do konca leta dokončati streho, vgraditi okna in zapreti druge odprtine. V začetku prihodnjega leta želimo začeti nameščanje tehnološke opreme, na kateri bo nato treba opraviti vsa testiranja. Če bo šlo še naprej po načrtih, bomo vloge za registracijo prvih izdelkov začeli oddajati konec prihodnjega leta. Vzpostavitev aseptične proizvodnje je predvidena v letu 2028, z več kot 250 zaposlenimi.« Kot je pojasnil sogovornik, je v prvi fazi v načrtu delovanje treh polnilnih linij, prostora pa je še za dodatne tri, kar je upoštevano tudi v projektih za spremljajočo infrastrukturo, kot so prometne povezave in parkirišča. Na severnem delu proizvodnega objekta nastaja visokoregalno skladišče, ki bo povsem avtomatizirano. »To bo delovno skladišče, namenjeno za redno proizvodnjo. Glavno skladišče bo še naprej v brniški enoti družbe Kuehne + Nagel, ki podpira tudi druge Lekove lokacije.«

Na severnem delu proizvodnega objekta nastaja visokoregalno skladišče, ki bo povsem avtomatizirano. / Foto: Primož Pičulin

Zaposlovanje

Prihod večine zaposlenih v novem Lekovem centru pričakujejo konec prihodnjega poletja, ko naj bi bil dokončan poslovni objekt. Zanj je ob našem obisku pretekli petek, 23. oktobra, potekal izkop gradbene jame. »Septembra smo pridobili integralno gradbeno dovoljenje, ki zajema poslovno stavbo in ureditev pripadajočih površin, pri čemer bo poudarek na zagotavljanju zelenega okolja.« Doslej so sklenili sto pogodb o zaposlitvi. Novi sodelavci so tudi že vpeti v delo, ki poteka v okviru gradnje proizvodnih prostorov, zlasti tehnologi in strokovnjaki s področja laboratorijev in kontrole.

Kot je še pojasnil Avanzo, so vzpostavili tudi sodelovanje z radovljiško in jeseniško srednjo šolo. »Na različne načine se povezujemo z lokalnim okoljem, odzivi so pozitivni, mislim, da postajamo prepoznaven partner. Med drugim sodelujemo s Srednješolskim izobraževalnim centrom Radovljica, ki izvaja program farmacevtski tehnik. V proizvodnji sicer zaposlujemo tudi kadre z drugimi naravoslovno-tehniškimi poklici, mehatronike, mehanike in druge strokovnjake, predvsem na področjih proizvodnje, kakovosti, inženirstva, avtomatizacije in drugih tehničnih strok. Gre za visokokvalificirana delovna mesta, ki bodo omogočala dolgoročni strokovni razvoj in zanimive karierne priložnosti tudi za mlade iz Gorenjske. V tem okviru smo podali nekaj pobud za vključitev visokotehnoloških tem v programe na Srednji šoli Jesenice in jim pomagali pri vzpostavitvi prostora za praktično usposabljanje.«