inovativna Slovenija 2026 podelitev inovacije Brdo pri Kranju na fotografiji Elan Smuči Elan ACE s tehnologijo Active Suspension Drive / Foto: Tina Dokl

Elanovi inovatorji so prejeli priznanje za smuči s tehnologijo aktivnega vzmetenja. / Foto: Tina Dokl

Zlata priznanja tudi gorenjskim inovatorjem

Med prejemniki letošnjih zlatih nacionalnih priznanj za inovacije so Domel, Elan in Novartis. SIJ Acroni in Tab Systems sta na Dnevu inovativnosti prejela srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.

Brdo pri Kranju – Z letošnjim Dnevom inovativnosti, ki je na Brdu pri Kranju potekal minuli torek, 15. septembra, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zaznamovala 30 let podeljevanja priznanj za inovacije na regionalni ravni in 24 let na nacionalni. Letos so člani regijskih komisij ocenili 235 inovacij, za katerimi stoji več kot 1.100 inovatorjev. Nabor inovativnih rešitev sega od zdravstva in naprednih tehnologij do energetike, krožnega gospodarstva in novih storitev, kar po mnenju generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal odseva raznolikost slovenskega razvojnega prostora. »Vsaka od letošnjih inovacij rešuje konkreten problem, skupaj pa kažejo, da gospodarstvo zna iskati odgovore na izzive prihodnjih let. In to je dobra novica. Še boljša novica pa je, da razvojni potencial Slovenije ni skoncentriran v nekaj največjih podjetjih ali v eni sami panogi. Inovacije namreč prihajajo iz različnih okolij, regij in področij, prav ta širina pa ustvarja dolgoročno odpornost naše države,« je poudarila na slovesni podelitvi priznanj.

Gospodarska zbornica Slovenije je podelila osem zlatih, 27 srebrnih in trinajst bronastih priznanj za inovacije ter posebno priznanje za inovacijski izziv. Nabor inovativnih dosežkov sega od zdravstva in naprednih tehnologij do energetike, krožnega gospodarstva in novih storitev, kar po mnenju generalne direktorice gospodarske zbornice Vesne Nahtigal odseva raznolikost slovenskega razvojnega prostora.

Vendar Slovenija še vedno spada med zmerne inovatorke – dosega dobrih 87 odstotkov povprečne inovacijske uspešnosti Evropske unije in zaseda 17. mesto med državami članicami, je pojasnila generalna direktorica GZS. Slovenija mora hitreje pretvarjati znanje v nove proizvode, tehnologije, investicije in višjo dodano vrednost, je dejala v svojem nagovoru ter ob tem poudarila pomen usklajenega delovanja države. »Inovacije niso področje enega ministrstva. Povezujejo gospodarstvo, znanost, izobraževanje, digitalizacijo, energetiko in okolje. Če želimo razvojni preboj, potrebujemo skupno vizijo, usklajene ukrepe in predvsem stabilno, neprekinjeno in dolgoročno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. A tudi podjetja moramo biti ambicioznejša. Nove rešitve moramo že od začetka razvijati z mislijo na komercializacijo na globalnem trgu, ne le v domačem okolju.«

Zlato priznanje

Za najvišja nacionalna priznanja inovativnim dosežkom se je potegovalo 49 inovacij, ki so bile prepoznane kot najboljše na regionalni ravni. Na podlagi ocen nacionalne komisije je GZS podelila osem zlatih, 27 srebrnih in 13 bronastih priznanj ter posebno priznanje za inovacijski izziv, in sicer za Aquamind, ki pri spremljanju kakovosti komunalne pitne vode omogoča zgodnje zaznavanje tveganj v vodovodnih sistemih. Pri razvoju inteligentnega sistema sta sodelovala tudi Infotim Ržišnik Perc iz Šenčurja in Valter Skupina iz Kamnika.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Podeljena nacionalna priznanja za inovativne dosežke niso le nagrada za dobro idejo ali uspešen projekt, ampak predvsem dokaz razvojnega potenciala slovenskih podjetij.«

Med prejemniki zlatih priznanj je visokozmogljiv elektromotor za dinamično krmiljenje navora v športnih vozilih, razvit v Domelu v sodelovanju z razvojnim centrom Nela. Gre za tehnološko izjemno zahteven razvoj elektromotorja za premium električna in hibridna vozila, ki omogoča izredno hitro in natančno krmiljenje navora v pogojih visokih obremenitev in omejenega prostora, so pojasnili v Domelu. Inovacija po njihovih navedbah postavlja nove standarde na področju zmogljivosti, kompaktnosti in učinkovitosti elektromotorjev ter predstavlja pomemben preboj podjetja v segment napredne elektromobilnosti. Na inovativnem dosežku temelji delovanje Domelove nove tovarne na Trati v Škofji Loki, v kateri izdelujejo elektromotorje za športne modele električnih avtomobilov Audi in Porsche.

Elanova inženirsko-razvojna ekipa je prejela zlato priznanje za smuči s tehnologijo aktivnega vzmetenja (Active Suspension Drive), ki zmanjšuje vibracije. Smučka se zato med vožnjo odziva bolj umirjeno in ostaja v boljšem stiku s snežno podlago; smučarju omogoča več oprijema, stabilnosti, natančnosti in nadzora. »Zlato priznanje je priznanje kvaliteti dela vseh naših zaposlenih in znanju, ki ga že več kot 80 let gradimo v Begunjah,« je ob prejemu priznanja dejal v. d. direktorja Elanove Športne divizije Žiga Schmidt.

Z zlatim priznanjem Gospodarske zbornice Slovenije je bila nagrajena tudi Novartisova nova, izboljšana oblika zdravila za zdravljenje raka dojke, s katero so se odzvali na izzive, povezane z nitrozaminskimi nečistotami. Nova formulacija izpolnjuje najvišje regulatorne in varnostne standarde ter omogoča širši dostop bolnikov do inovativnega zdravljenja.

Srebrno priznanje

Digitalni dvojček za napredno vročo predelavo jekla TMProSim družbe SIJ Acroni je na Dnevu inovativnosti prejel srebrno priznanje. Inovacija pomembno prispeva k zanesljivejšemu napovedovanju lastnosti jekla, izboljšanju homogenosti in kakovosti jekel ter razvoju novih vrst, pa tudi k zmanjšanju števila toplotnih obdelav, kar ima v jeklarstvu, ki je energetsko intenzivna industrija, velik neposreden vpliv na nižjo porabo energentov, s tem pa tudi na obremenitev okolja, je povedala dr. Mojca Loncnar, koordinatorica projektov za trajnostni razvoj v SIJ Acroniju in vodja projekta, v katerem so razvili inovativno rešitev.

Kranjsko podjetje Tab Systems je prejelo srebrno priznanje za SMARTI iCross – industrijski prečni sistem strojnega vida za zaznavanje napak na lesenih deskah z namenom optimizacije razreza in sortiranja z uporabo AI. Kot so pojasnili, inovacija v primerjavi z vzdolžnimi sistemi omogoča do 3-krat večjo kapaciteto brez kompromisov pri kakovosti.