Balkanska vrtnica v ritmu džeza

Osemindvajsetletna Manca Krivec Habjan, ki danes živi na Gabrški Gori v Poljanski dolini, je svojo glasbeno pot začela že pri petih letih s klavirjem, kasneje pa jo je povsem prevzel saksofon. Študij džeza v Celovcu ji je odprl vrata v raznolike glasbene svetove, od balkanskega džeza do big bandovske glasbe. Danes je dejavna v več zasedbah, vse bolj pa se posveča tudi komponiranju in oblikovanju lastnega avtorskega izraza.

Kako bi opisali svojo glasbo?

Na začetku študijske poti me je zanimal predvsem tradicionalni džez – bebop, sving ... Med študijem pa sem odkrivala, kako se džez povezuje z drugimi glasbenimi zvrstmi, in prav te mešanice so mi zaradi svoje eksotičnosti še bolj prirasle k srcu – še posebej balkanska glasba. Svojo glasbo bi opisala kot balkansko instrumentalno glasbo globalizirane džez​ovske mladine, ki kljub modernim vplivom poskuša ostati zvesta tradiciji.

Pomemben del vaše poti je bil študij džeza v Celovcu. Kaj vam je dal?

To je bilo eno najlepših obdobij mojega življenja, saj sem se lahko popolnoma poglobila v svojo življenjsko strast. Profesor saksofona Michael Erian me je spremljal od začetka, ko o džezu še nisem vedela veliko, pa vse do diplome in začetka pisanja lastnih skladb. Profesor kompozicije Reinhold Pleschberger-Schmölzer pa me je spodbudil k pisanju za big band in mi odprl novo perspektivo v svet orkestralne glasbe.

Iz zasedbe Balkan Fusion Band je nastal Rootation. Kako se je razvijala zasedba?

Začetki segajo v december 2024, ko smo na akademiji gostili basista in skladatelja Omerja Avitala. Navdušila nas je njegova mešanica tradicionalnega in modernega. Kot Balkan Fusion Band smo sprva igrali skladbe balkanskih džez​ovskih avtorjev, z nastankom avtorske glasbe pa smo želeli tudi novo ime. Root predstavlja korenine, iz katerih črpamo navdih, rotation pa njihovo prepletanje z modernimi vplivi.

Plod tega ustvarjanja je tudi vaš prvi album Balkan Rose. Kako je nastal?

Lansko poletje sem obiskala nekaj delavnic balkanske glasbe, ki so me spodbudile k raziskovanju in pisanju lastnih skladb. Sprva sem pisala po Omerjevem vzoru, kasneje so ideje krenile po svoji poti. Nekaj skladb je navdihnil tudi obisk Tenerifa in srečanje s tradicionalnim flamenkom. Album smo posneli v GRP Studiu pod vodstvom Primoža Grašiča in s pomočjo Boruta Belančiča. Vse skladbe na albumu so moje avtorske skladbe, člani zasedbe pa so jih oplemenitili s svojimi idejami in znanjem. Za vrhunec albuma štejemo skladbo Conquistador's Dream, saj združuje največ različnih elementov, njen energični, značilno balkanski konec pa poudarja našo strast do te glasbe.

Kako združujete džez in balkansko glasbeno izročilo?

Kot študenti džeza na to gledamo nekoliko drugače. Čeprav džez pri nas velja za tujo glasbo, je za nas tradicionalna glasba Amerike. Pravzaprav torej prepletamo dve tradiciji. Z ohranjanjem elementov obeh izkazujemo spoštovanje tako do »domače« kot tuje glasbe, hkrati pa ustvarjamo nekaj novega in svežega. Pri balkanski glasbi me najbolj privlačijo pristnost, čutnost in energičnost.

V diplomski nalogi ste se posvetili umetni inteligenci v džezu. Jo vidite kot nevarnost ali priložnost?

Umetna inteligenca je že postala del našega vsakdana. Sama v črpanju idej z njeno pomočjo ne vidim velikega problema, saj lahko pripomore k navdihu in učinkovitejšemu delu. džez pa je za zdaj preveč nepredvidljiv in spontan, da bi ga lahko avtentično posnemala. Prav improvizacija je tisti človeški del džeza, ki ga umetna inteligenca težko poustvari. Izhaja namreč iz navdiha trenutka in čustvenega stanja glasbenika.

Jazz Kamp Kranj ima v vaši zgodbi posebno mesto.

Pomeni mi ogromno, saj so bile prav delavnice Jazz Kampa začetek moje glasbene poti in so mi odprle vrata v svet džeza, ki ga prej nisem dobro poznala. Vrsto let sem se udeleževala delavnic, predavanj in koncertov, zato si nastop med velikimi, že uveljavljenimi imeni džezovske scene štejem v veliko čast.

Kaj boste v nedeljo, 16. avgusta, predstavili kranjskemu občinstvu na vrtu Cafe galerije Pungert?

Zaigrali bomo vse skladbe z novega albuma, na koncu pa občinstvu ponudili še kratek vpogled v naše začetke s kakšno skladbo Omerja Avitala. Obiskovalci so vabljeni na sproščen večer glasbe, ki jih bo z malo sreče dvignila na noge ali jih spodbudila vsaj k rahlemu pozibavanju v ritmu balkanskega svinga.