Grozljivk se ne boji, let prav tako ne

Iztok se je rodil 19. septembra 1966. Prva leta otroštva je z družino preživel na Ravnah, nato pa so se preselili v Bistrico pri Tržiču. Čeprav se danes selitve spominja z nasmehom, mu takrat sprememba okolja ni bila prav nič všeč. »Kar težko sem se navadil na novo okolje. Spomnim se, da nekaj časa sploh nisem hotel hoditi v šolo,« pripoveduje. Povsem drugače pa se spominja najstniških let, ki so bila polna druženja, plesa in glasbe. S prijatelji so v kletnih prostorih stanovanjskega bloka uredili celo diskoteko. »Vzeli smo košarkarsko žogo, nanjo nalepili ogledalca, jo pritrdili na strop in povezali z motorčkom, da se je vrtela. Potem smo vanjo usmerili še luč in imeli smo disko. To so bili časi gramofona, plošč in kaset. Lepi časi.«

V mladosti je rad igral odbojko, prav ta pa je bila zaslužna tudi za eno najpomembnejših poznanstev v njegovem življenju. Po vrnitvi iz vojske je namreč spoznal svojo bodočo ženo. Oba sta bila člana športnega društva in sta se srečevala na odbojkarskem igrišču. Športno druženje je tako preraslo v ljubezen in skupno življenjsko pot. Dom sta si uredila na Brezjah pri Tržiču, v zakonu pa sta se jima rodili dve hčeri. Zelo je ponosen tudi, da je pred dobrim letom in pol prvič postal dedek.

Za dolgčas ni prostora

Svojo poklicno pot je začel leta 1984 v tržiški tovarni Peko, kasneje pa se je zaposlil v gumarni PGP, kjer je ostal vse do upokojitve. V zasluženem pokoju je šele dober mesec, zato se na drugačen življenjski ritem še privaja. »Po toliko letih službe je kar nenavadno, ko zjutraj ni več treba na delo. Se bo pa treba navaditi,« pravi. Je pa jasno: dolgočasil se zagotovo ne bo, saj ima številne konjičke. Je zvest bralec Gorenjskega glasa, rad igra šah, rešuje križanke in sudokuje ter tako skrbi, da ostajajo misli vedno v pogonu. Še posebno zanimiva pa je njegova velika strast do grozljivk. Ogledal si jih je že več tisoč, prav toliko pa jih hrani tudi v svoji domači zbirki. Navdušuje se tudi nad zbiranjem starin, ročnih ur, starega orodja, sestavljank in magnetkov. Tako kot v mladosti pa še danes pomemben del njegovega vsakdana ostaja glasba, še posebno rad prisluhne legendarni rokovski skupini AC/DC, katere oboževalec je že od najstniških let. Zase pravi, da je velik ljubitelj živali – v preteklosti so mu družbo delali nemški ovčar, haski, več mačk, papige in ribe, zadnja leta pa mu dneve lepša terierka Sia, ki je njegova zvesta štirinožna spremljevalka.

V pokoj z novimi načrti

Z upokojitvijo se mu odpirajo tudi nove možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Med drugim se namerava lotiti kolesarjenja. »Zdaj bo več časa in treba bo poskrbeti, da bom ostal aktiven,« pove. Svoj šestdeseti rojstni dan je Iztok praznoval v krogu družine in prijateljev. Čeprav so časi mladostniških plesov že davno minili, mu veselja do glasbe, druženja in novih dogodivščin še zdaleč ne manjka.