Umetnost praženega krompirja je tokrat z dogodkom Društvo gostovala pred kranjskimi Fragmenti. / Foto: Alenka Brun

Umetnost praženega krompirja smo lahko v drugem delu Društvo spoznavali pred kranjskimi Fragmenti. / Foto: Alenka Brun

Umetnost praženega krompirja

V soboto, 10. oktobra, je pred kranjskimi Fragmenti potekal drugi dogodek iz serije Umetnost praženega krompirja, naslovljen Društvo. Rok Kravanja, igralec in performer, namreč v okviru svojega avtorskega opusa raziskuje krompir kot hrano, tradicijo, navado in kulturni fenomen.

Prešernova ulica v Kranju je v soboto mimoidočim pred Fragmenti ponudila zanimiv prizor. Dogodek iz serije Umetnost praženega krompirja, pod katerega se podpisuje Šenčurjan Rok Kravanja, je v drugem delu z naslovom Društvo v Kranju gostil člane Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Ti so po svojem receptu pripravljali pražen krompir v živo, izvedeli pa smo tudi, kaj je društvo gnalo k ustanovitvi, kako se je okoli praženega krompirja oblikovala skupnost in zakaj je prav pražen krompir lahko samostojna jed. O tem in še čem zanimivem je spregovoril tudi predsednik omenjenega društva Alojz Gregorčič. Prisluhnili smo himni društva, ki jo je napisal Dušan Velkaverh in uglasbil Mojmir Sepe, dogodek pa je pospremil tudi odprti mikrofon, na katerem so lahko ljudje delili svoje misli, zgodbe in spomine, povezane s krompirjem.

Krompir je pomembna kmetijska kultura, ki ima posebno vlogo tudi v času kriz in vojn ter pri zagotavljanju prehranske varnosti in samooskrbe. Hkrati je del naših običajev in načina življenja.

Več kot hrana

Rok Kravanja nam je zaupal, da je krompir na njegovem jedilniku pogosto, večkrat kot riž in testenine. Rad ga ima kot samostojno jed. Skozi projekt raziskuje, kako iz vsakdanje navade nastane tradicija, kako se ljudje povezujejo ob hrani in kaj nam to pove o nas ter družbi, v kateri živimo. Zanima ga tudi, kako lahko iz krompirja nastane umetnost. »Gre za dvoletni avtorski proces, kjer me krompir ne zanima zgolj kot hrana, ampak kot vse, kar predstavlja v današnjem življenju, in kaj vse lahko povežemo z njim,« je pojasnil.

Društvo

Prvi dogodek v seriji Umetnost praženega krompirja je bil posvečen prazniku. Kravanja se je tako letos septembra skupaj z zavodom Odprti predali udeležil 26. svetovnega festivala praženega krompirja v Lipovcih (Beltinci). Drugi dogodek, naslovljen Društvo, je v Kranju obiskovalcem ponudil srečanje s člani Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, predstavitev originalnega recepta, sledila pa bosta še dva dogodka: Spomenik, povezan s Šenčurjem in tamkajšnjim spomenikom krompirju, ter Skupnost, kjer bodo sodelujoči pri zavodu Odprti predali skupaj z udeleženci pripravljali pražen krompir. »Zanimalo nas bo, kaj se zgodi, ko ljudje nekaj časa ustvarjajo skupaj. Verjamem, da ob skupni pripravi hrane lahko nastane skupnost, ki jo bo povezoval krompir.« Za prihodnje leto pa načrtujejo še poseben performans na temo, je sklenil Kravanja, ki tako skozi pražen krompir na malce drugačen način odkriva in razkriva navade in vezi, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.