Pogled na Baško z Vaclavovega grebena / Foto: Jelena Justin
Pogled na Baško z Vaclavovega grebena / Foto: Jelena Justin
Jakobova školjka
Obzova (569 m n. m.) – Vzpon na najvišji vrh Krk, na Obzovo, po poti Camino Krk. Manj znan pristop na razgledni vrh, ki je sinonim za golo in neporaščeno pokrajino.
V zadnjih letih so poti camino postale prava pohodniška uspešnica. Nastajajo nove in nove, vsaka s svojo zgodbo, posebnostmi in obljubo nepozabnega doživetja. In čeprav je lepo, da privabljajo vse več pohodnikov in romarjev, se včasih vprašam, ali se v vsej tej priljubljenosti vendarle ne izgublja nekaj tistega prvinskega čara, zaradi katerega je camino sploh postal tako poseben. Svojo različico ima tudi otok Krk! Pot je dolga približno 150 kilometrov, razdeljena na sedem etap in pohodnike popelje skozi raznoliko otoško pokrajino. Del tega camina bomo vzeli za svojega in se po njem povzpeli na najvišji vrh Krka. Tako bomo združili prijetno s koristnim: nekaj hoje, čudovite razglede in še ščepec zgodovine. In ko bomo ob poti zagledali znamenito rumeno Jakobovo školjko, bomo vedeli, da ne gre le za simpatično oznako poti. Za njo se namreč skriva stoletja stara zgodba! V srednjem veku so romarji iz različnih delov Evrope potovali proti grobu apostola Jakoba v Santiago de Compostela na severozahodu Španije. Mnogi so pot nadaljevali vse do atlantske obale Galicije, kjer so nabirali školjke pokrovače in jih pripenjali na klobuke, plašče ali popotne torbe. Školjka je postala prepoznaven simbol romanja, nekakšen spominek in znamenje opravljene poti.
In tako je ostalo vse do danes. Morda pa je prav to najlepše pri vseh teh caminih: da nas spomnijo, kako pomembna je pot sama, ne le cilj. In da včasih za pravo romarsko doživetje sploh ni treba prehoditi 150 kilometrov. Dovolj je že nekaj korakov, odprte oči in malo radovednosti.
Izhodišče vzpona je vas Batomalj nad Jurandvorom, tik pred Baško na otoku Krku. Gre za odsek 7. etape Camina Krk. Ta del poti velja za najbolj goratega in razglednega. Parkiramo na manjšem parkirišču tik pred vasjo Batomalj. Po asfaltirani cesti se sprehodimo do poti, ki po kalvariji, po 237 stopnicah, vodi do velikega Marijinega svetišča, ki tukaj stoji že od leta 1415. Prečimo dvorišče in nadaljujemo naprej v smeri camina, mimo suhozidine, ki nas pripelje do širše poti. Zavijemo levo. Širša steza postane stezica, ki vodi čez travnike in se počasi začne vzpenjati. Sem in tja strmejši vzpon, ki spominja na visokogorje, nas višje pripelje do izvora Lipica, kjer so obnovljeni mrgari. To je fascinanten suhozidni tloris v obliki rože, ki so ga pastirji uporabljali za razvrščanje ovac. Nadaljujemo vzpon do grebena, ki se imenuje Vaclavov greben. Ime je dobil po češkem turističnem vodniku Vaclavu Tupyju, ki je osmislil to grebensko pot. Tisočletni vremenski vplivi so vidni na vsakem koraku, saj sta burja in dež otok ogulila. Ustvarila sta nazobčan, oster kamen različnih oblik, poraščen in obraščen z ostro travo in nizkim rastlinjem. Pot poteka po tem odprtem terenu. Kraški skalnat svet je impresiven, a dolg, podoben kot Mesečev plato nasproti, nad Baško. Na grebenu je še vmesni vrh Zminja, 538 m n. m., ki leži vzhodno od Obzove. Z Zminje se rahlo spustimo, nato pa sledi krajši vzpon do najvišjega vrha Krka, do Obzove, 568 m n. m.
Z Obzove začnemo sestop v smeri Stare Baške. V tem delu je treba biti precej pozoren na markacije, saj so te slabše vidne oz. steza ni tako uhojena, kot bi človek pričakoval. Vmes na stezi prečimo tudi suhozid. Spustimo se v manjši gozdiček in po dnu dolinice, po kateri občasno celo teče manjši potoček, pridemo do razpotja. Na aplikacijah je razpotje označeno s smerokazom, ki pa ga v naravi ni. Bodimo pozorni! Zavijemo levo in dosežemo kal, imenovan Spuhotina. Sledi vzpon na Veliki Hlam, 482 m n. m. Z njega ob suhozidu sestopimo nazaj do Lipice, kjer so mrgari, in se po poti vzpona vrnemo, mimo cerkve Matere božje Goričke, nazaj v Batomalj na izhodišče.