Na morje, v hribe

Ko poletna vročina popusti, se plaže izpraznijo in se narava odene v tople jesenske barve, nastopi eden najlepših časov za pohodniško raziskovanje jadranskih otokov. Jesensko morje ima prav poseben čar. Zrak diši po borovcih in soli, sončni žarki prijetno grejejo, rahla burja pa poskrbi za kristalno čiste razglede. Če vas jesenska pot zanese na Cres ali Lošinj, vam toplo priporočam vzpon na Televrin, najvišji vrh Lošinja, ki v tem letnem času ponuja prav posebno doživetje.

Najvišji vrh Osorščice je Televrin. / Foto: Jelena Justin

Čez mejni prehod Jelšane se mimo Reke peljemo v smeri otoka Krk, do trajektnega pristanišča Valbiska, kjer se vkrcamo na trajekt in zapeljemo do otoka Cres, do pristanišča Merag. Na Cresu sledimo oznakam za Mali Lošinj, vse do kraja Osor, kjer sta Lošinj in Cres povezana s krajšim dvižnim mostom. Tik pred mostom zavijemo desno na parkirišče, kjer je izhodišče našega vzpona. Prečimo most in takoj za njim se usmerimo na betonirano, vzpenjajočo cesto, ki gre skozi Kamp Preko mosta. Prvi smerokaz je na začetku vzpona »Osoršćica«. Na koncu kampa cesta postane makadamska. Na prvem razpotju se levo odcepi steza do opuščene vasice Tržić (20 min.), mi pa nadaljujemo še naravnost po cesti, nato pa zavijemo levo v smeri Televrina in planinskega doma. Pot poteka večinoma skozi nizek gozd, ob kamniti ograji. Desno se kmalu odcepi pot do vasice Mali Tržić. Sledimo rahlo desno in po okoli 10 minutah smo na razpotju. Gremo desno, v smeri planinskega doma. Ja, malo daljšo pot smo izbrali. Pot se za kratek čas priključi cesti, sicer pa poteka skozi gozd in grmičevje, ponekod tudi malce bolj strmo. Višje se nam začnejo odpirati čudoviti razgledi na morje. Gozdna in gričevnata pot nas pripelje do planinskega doma Sv. Gaudent. Od doma po cesti nadaljujemo proti Televrinu. Povzpnemo se še do velikega belega križa, ki ga vidimo pred seboj. Od križa se malce spustimo in po cesti nadaljujemo do razpotja, kjer se levo odcepi pot nazaj v Osor (pot našega sestopa), desno pa se začne vzpon na Televrin. Razgledno pobočje, delno poraščeno z drevjem in grmičevjem, je na začetku malce strmejše, nas pripelje do neizrazitega vrha, kjer stoji ogromen možic. Eni zemljevidi ga imenujejo Kalek, drugi pa Križica. Sledimo grebenu, ki postaja malce skalnat. Grebenu se umaknemo v desno stran, kjer je nekaj zavarovanih metrov poti, imenovane Slovenčica. Pot nas vrne na greben, ki mu sledimo vse do vrha Televrina. Z vrha se odpre čudovit razgled predvsem na odprto morje oz. proti zahodu. Pokažejo se Unije, Srakane, Susak in seveda Istra, ki ji pravijo tudi zelena pljuča Hrvaške. Od planinskega doma do vrha je res ena ura, a čas prehojene poti so očitno pozabili odštevati.

Pogled na Unije, Srakane in Susak / Foto: Jelena Justin

Po grebenu se vrnemo nazaj do ceste, ki jo prečimo, in začenjamo sestop po krožni poti nazaj v Osor. Gremo mimo vpisne skrinjice, nato pa nas pot vodi skozi gozd in grmičevje vse tja do razpotja, kjer smo prej zavili proti planinskemu domu. Od tu do Osorja sestopimo po poti vzpona.

Če se boste ture lotili v poletnih mesecih, imejte s seboj dovolj tekočine in za vzpon bo še kako veljala tista »rana ura, zlata ura«.