Oder je Živin svet

Glasbene zgodbe različnih zvrsti Živo Knific Zaletelj, doma iz Pševega v kranjski občini, spremljajo že od malega. »Tržiški Folklorni skupini Karavanke sem se pridružila že pri svojih štirih letih. To je bilo kar samoumevno, saj so bili starši dolga leta v folklorni dejavnosti. Mami, ko je še delala na Ljudski univerzi Tržič in kjer sem jo velikokrat obiskala, mi je pri petih letih rekla, naj se sprehodim nadstropje višje v stavbi in prisluhnem vajam učencem Glasbene šole Tržič. Ko me je poiskala, sem sedela pred učilnico pouka violine, saj so me melodije tega inštrumenta čisto prevzele. Končala sem osem let osnovnega glasbenega izobraževanja violine, zdaj pa se že tretje leto učim igranja na saksofon,« je povedala Živa.

Od folklore do džeza

Na folklornem področju je plesala, igrala tudi na violino in pela v pevski zasedbi. Leto dni je bila Živa v Folklorni skupini Karavanke tudi mentorica skupini otrok, starih od štiri do šest let. »Bila mi je zanimiva izkušnja, a ker sem se poleg obiskovanja Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, smer gledališče in film, ukvarjala še z mnogočim, je bil to prevelik zalogaj.« Pred dvema letoma je folklorno dejavnost opustila zaradi drugih obveznosti, ponovno se jim je pridružila ob snemanju CD plošče, ki so jo izdali letos maja, pred nedavnim pa se je znova priključila projektu ob praznovanju 60-letnice Folklorne skupine Karavanke, ki jo bodo zaznamovali v novembru. »Na jubilejni prireditvi bomo plesali vse postavitve, s katerimi smo se uvrstili na državna srečanja folklornih skupin,« je povedala Živa, ki ji je bila ljubezen do slovenske pesemske in plesne dediščine položena že v zibelko.

V zadnjem obdobju je Živa sodelovala na odprtju Kosovelove razstave v Cankarjevem domu, kot vokalistki smo ji lahko prisluhnili na poletnem koncertu v Layerjevi hiši v Kranju, septembra pa kot eni od solistov na koncertu Pihalnega orkestra Tržič ob praznovanju stoletnice mesta Tržič. »Glasbo poustvarjam, saj do zdaj še nisem imela navdiha, da bi napisala avtorsko skladbo. Izvajam različne glasbene zvrsti, kot so džez, šanson, R&B, slovenske popevke, glasbo iz filmov in muzikalov ... skratka tisto glasbo, ki jo osebno najbolj čutim.«

Študentka dramske igre

Živa Knific Zaletelj je študentka prvega letnika na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra. »Ljubezen do teatra sem razvila že kot majhna deklica, ko me je mami dvakrat na leto peljala v gledališče. Bil je prav poseben dogodek. Elegantno sva se oblekli in prihajali pozno domov. To se mi je takrat zdelo neznansko imenitno in nad predstavami sem bila čisto prevzeta. V srednji šoli sem imela vsako leto abonma, dvakrat tudi dva v letu. Eno leto sem imela tudi t. i. tovariški abonma s področja sodobnega plesa, gledališča in scenskih umetnosti. Veliko časa sem preživela v gledališču. V teatru se vse da in je neverjetno močna ustanova, nabita z energijo. Pri igri me navdušuje, v koliko vlog lahko vstopi igralec. Doživi oz. izkusi lahko življenje profesionalnega plavalca, mame samohranilke, psihopata …«

Živi je bil že v folklorni skupini blizu odrski nastop, svojo prvo večjo gledališko vlogo pa je imela v drugem letniku srednje šole v šolski predstavi Utva(ra), s katero so nastopili na festivalu Mit. »Napisala sem tudi monolog, za temo sem izbrala perfekcionizem, kar mi je bilo takrat zelo blizu, in sem na festivalu zanj prejela nagrado muza.«

Izkušnja s filmom

Med drugim je nastopila tudi v slovenskem kratkem filmu Punčka za oknom, ki ga je ustvarila filmska ekipa Dvopičje tri. Na festivalu MUVIT so se uvrstili med najboljših 12 od 35. »Izkušnja s filmom je popolnoma drugačna kot v teatru, saj je pri filmu veliko ponavljanja kadrov, koncentracija ni zgoščena v dve uri, kolikor po navadi traja predstava, ampak je razpotegnjena v snemalni dan. Veliko je čakanja na pripravo scene, kadra ... Drugače je, ko stopiš na oder, zgodba se odvije v enem zamahu in si ves čas v pogonu. Kljub vsemu mi je bila filmska izkušnja vznemirljiva, predvsem zato, ker je bilo treba film posneti in zmontirati v šestdesetih urah, zaradi česar nismo skoraj nič spali. Bilo je lepo, ker smo se z ekipo dobro razumeli. Zares zanimivo je videti, kako je po snemalnih dneh in montaži film videti v zaključku.«

Živa Knific Zaletelj je bila letos septembra med sedemdesetimi kandidati izbrana med 18 sodelujočih na t. i. casting delavnici One Minute Monologue na festivalu​ Krafft. Ta je namenjena igralcem in študentom dramske igre, ki želijo poglobiti razumevanje sodobnih mednarodnih avdicijskih procesov.