Pesniška zbirka za pet mladih prevajalk

Ljubljana – Zbirko so prejšnji teden predstavili v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani. Kot je v uvodu povedala Barbara Rigler, producentka za literarno dejavnost in odgovorna urednica revije Mentor, so prevajalske delavnice, ki jih vsako leto pripravljajo pri JSKD in na njih poteka prevajanje iz več evropskih jezikov, stalnica že več kot 25 let.

Že več kot dve desetletji je mentor na prevajalskih delavnicah angleškega jezika prevajalec Jure Potokar. »Vsako leto se veselim novih generacij udeležencev delavnic, saj se od njih tudi sam naučim veliko novega. Ko so se pred dvema letoma delavnice udeležile tu prisotne prevajalke, sem s seboj prinesel zbirko nigerijskega pesnika Niyija Osundareja. Spoznal sem ga pred dvajsetimi leti, ko sem za Cankarjevo založbo prevedel njegovo pesniško zbirko Zgovorno darilo. Od takrat sva ohranjala stik po elektronski pošti, pred tremi leti pa mi je poslal svojo novo pesniško zbirko. Njegova poezija mi je zelo všeč, preprosta za razumevanje, a hkrati polna sončnih metafor, ki kažejo na kraje, od koder je doma, na Nigerijo. Zdela se mi je primerna za delavnice, saj gre pri pesmih za kratkost, natančnost in eksaktnost izraza, pri čemer zelo hitro lahko pridemo do dobrega rezultata.«

Kot je dodal, je izbral dve izmed pesmi, udeleženke so jih hitro prevedle, pesmi sta jim bili všeč, zato je predlagal, da si zbirko razdelijo na primerljive dele in se lotijo prevajanja, da bi celotno zbirko izdali v slovenščini.

Neža Vilhelm, Vanja Gajić, Anna Fox, Zala Julija Kavčič in Višnja Jerman so se lotile dela in po dobrem letu je bila zbirka Zeleno: vzdihi našega planeta prevedena.

Moč sodelovanja

Skupinsko prevajanje je bilo za vse prva tovrstna izkušnja. Neža Vilhelm, ki ima že kar nekaj prevajalskih izkušenj in je v nadaljevanju prevzela tudi zaključne korekture, je poudarila odlično vzdušje in medsebojno sodelovanje na prevajalnici. »Dobro smo se ujele po vseh merilih, jaz z nekaj izkušnjami, Višnja je bila naš glas za slovnico, Ana je naravna govorka angleščine, prav tako sta s svežimi idejami sodelovali Zala Julija in Vanja. Komunikacija je tudi kasneje, ko smo prevajale doma vsaka zase, ves čas lepo tekla.«

Sodelovanje je pohvalila tudi Vanja Gajić. »Večinoma smo prevajale na daljavo, s komentarji in na srečanju v živo pa smo lepo poenotile vsaka svoj del zbirke v eno celoto. Super izkušnja, saj sam nikoli ne odpreš tako širokega diapazona besed, ki ti ga pri takem sodelovanju lahko odpre nekdo drug.«

Anna Fox je ob tem dodala, da je zbirka še posebno zanimiva in jo velja prebrati več kot enkrat, saj so posamezni deli zelo raznoliki. »Pri prevajanju ni manjkalo besednih izzivov, saj se včasih izbere beseda, ki je sicer zagotovo ne bi uporabila. Vključenih je tudi polno vizualnih elementov.«

Zbirka je zelo lirična, pesmi nas pobožajo, nekatere pesmi pa bralca preselijo v kruto realnost človekovega ravnanja s planetom v imenu pohlepa in naše superiornosti. Drevesa spregovorijo, kaj jim počnemo.

»Sama sem prevajala poglavje o letnih časih, v katerih pesnik izraža čudenje v naravnih ciklih. Pri tem uporablja izjemno bogat jezik, kar je za prevajalca poseben izziv. Ne manjka metafor, ki jih je avtor našel kdove kje vse,« je povedala Kranjčanka Zala Julija Kavčič, ki je ob dragocenih izkušnjah in nasvetih, ki jih je z njimi delil mentor Jure Potokar, o skupinski prevajalski izkušnji zapisala: »Pri prevajanju poezije je trk različnih pogledov, razumevanj in talentov omogočil medsebojno navdihovanje – to se je, kakopak, lahko zgodilo samo v skupini bistrih in zagnanih sodelavk, ki sem jim izjemno hvaležna.«

Potokar je poudaril, da je bil nad skupinskim prevajanjem navdušen tudi avtor Niyi Osundare, da je prevod mladih prevajalk na zelo visoki ravni, ob odlični naslovnici, ki jo je oblikoval Danijel Demšar, pa gre zahvala izdajatelju JSKD, ki podpira tovrstne projekte.