Srečanje generacije, ki je leta 1966 zaključila osnovnošolsko izobraževanje – pridružili sta se jim tudi takratni učiteljici Anica Lah in Marina Bitenc. / Foto: Tina Dokl
Šest desetletij po valeti
Pred kratkim so se v Medvodah zbrali nekdanji sošolci, ki so pred šestdesetimi leti zaključili šolanje na Osnovni šoli Franca Bukovca (danes Osnovna šola Preska). Srečanje je zaznamovalo predvsem obujanje spominov na šolske dni, prijetno druženje in dobra volja.
Srečanja v medvoški gostilni Bencak se je udeležilo lepo število nekdanjih sošolcev, ki so leta 1966 obiskovali Osnovno šolo Franca Bukovca. Razredi so bili takrat zelo veliki – učenci so bili razporejeni v dva velika razreda s po približno šestintridesetimi učenci. Prihajali so iz širokega okoliša – iz bližnjih krajev, kot so Preska, Medvode, Vaše, Goričane, Seničica in Verje, pa tudi iz Zgornjih in Spodnjih Pirnič, Golega Brda, Žlebov, Zbilj, Sore, Zgornje in Spodnje Senice, Rakovnika in Trnovca. Nekateri so imeli do šole več kot uro hoje, ne glede na vreme, kar je že takrat oblikovalo močne vezi med sošolci. Danes večina bivših učencev živi v medvoški občini, mnogi pa so se razselili po Sloveniji in tudi širše.
Srečanje je minilo v prijetnem vzdušju, polnem obujanja spominov. Svoje spomine na osnovnošolske dni je z nami delila Milena Kisovec. Spomnila se je svojih šolskih let, ko je najprej obiskovala šolo v Pirničah, kasneje pa v Preski. »Moram reči, da so se med pešačenjem do šole oblikovale res trdne vezi, zelo smo se povezali. V vsakem vremenu smo pešačili iz Pirnič v Presko, bilo je precej avanturistično.«
Opisala je tudi, da je bilo učencev v šestem razredu zelo veliko, kasneje pa so se razredi združevali. Spomnila se je dobrih mentorjev, številnih skupnih dejavnosti, kot je denimo sodelovanje v pevskem zboru, in plesnih vaj za valeto v osmem razredu. »Če sem popolnoma iskrena, se valete sploh ne spomnim. Vem pa, da ni bilo takega pompa, kot je to danes, bile so druge prioritete. Valeta je bila preprosta, veliko bolj so mi v spominu ostale plesne vaje, ker smo prvič plesali dunajski valček.« Kot je povedala, so bili kot generacija precej povezani, čeprav so bile tudi takrat oblikovane določene skupinice, ki so se bolj družile med sabo. Zaupala nam je še, da se od petdesete obletnice valete dalje redno srečujejo, v ospredju pa je vselej druženje in obujanje spominov. »Veliko nam pomenijo ta druženja, ker imamo skupne izkušnje, skupne spomine.«
Dogodka sta se udeležili tudi nekdanji učiteljici Anica Lah in Marina Bitenc. Prva jih je učila razredni pouk. »Spomnim se, da so bili zelo živahni. Pred tem sem učila na drugi šoli, kjer so bili učenci bolj kmečki, bolj verni. Ko sem prišla pa sem, so bili pa že iz vrtca utečeni v živahnost.« Marina Bitenc jih je učila gospodinjstva. Kot je dejala, so bili kot generacija pridni, še danes pa ji marsikateri bivši učenec pove, da se še vedno drži njenih nasvetov.
