Tanja odgovarja

»Nobeno kosilo ni zastonj«

Spoštovana Tanja, že lep čas berem vaše vpoglede in uvide ter iz njih izhajajoče življenjske in smiselno uporabne modrosti za naša vsakdanja življenja. Zato sem se odločil, da vas vprašam za vaše spoštovano mnenje na področju ljubezni in partnerskega odnosa. Kaj mi je storiti, kako naj se odločim? Iskreno se vam hvaležen za vaš čas in morebiten odgovor.

Srce nikoli ne vpraša. Srce samo čuti, utripa in čaka, kaj bomo naredili. Naredimo pa lahko samo dvoje: ali upoštevati srce in slediti svojim čustvom vse do cilja ali pa se odločiti za pamet, ki ni vedno nujno najmodrejša. Morda je naše življenje popolno in nam ničesar ne manjka, tako kot velja tudi v vašem primeru. Ampak ko prileti Amorjeva puščica, se nihče ne more umakniti, ne da bi ga vsaj malo zadela. Moj nasvet je, da se takoj nehate obremenjevati na zalogo, ampak da živite vsak dan sproti in vzamete tisto, kar vam prinese. Samo kosilo ali pa kosilo s sladico na koncu. Ljubezen je absolutno v zraku iz obeh smeri. Pogled v karte pa pokaže, da nihče ne bo prizadet, le vi si boste vzeli svoj košček sreče. Vse drugo bo ostalo tako, kot je, oziroma ničesar zato ne boste izgubili, lahko samo pridobite. Najbolj pomembno je, da imate sami sebe najbolj radi, da pa se lahko imate radi, morate biti srečni in zadovoljni. Pravilen odgovor je samo eden: tisto, kar vam življenje ponuja, vzemite z odprtimi rokami. Lepo vas pozdravljam in srečno.

»Sorodniki«

Tudi jaz se obračam na vas. Imam očeta, za katerega skrbijo sorodniki. Okoriščajo se z njegovimi dohodki in premoženjem oziroma s hišo. Saj se trudim, da sem prijazen, samo ne morem verjeti, da taki ljudje obstajajo. Zanima me, kaj bo, ko bo oče umrl. Ali bodo še naprej izsiljevali in bo odvetnik dosegel, da sorodnica dobi celo hišo mojega dedka? Oseba, ki z dedkom niti ni v sorodstvu. V naprej vam hvala lepa za odgovor in lepo pozdravljeni.

Večkrat sem prebrala vaše pismo. Človek ne more verjeti, da se dogajajo tako slabe stvari in da so ljudje lahko tako zlobni. Poznam in slišim veliko takih in podobnih zgodb. Verjamem vašim besedam in potrjujem vaša predvidevanja. Marsikdo bi vam rekel, zakaj že na samem začetku niste postavili jasnih mej. Ali pa zakaj vi sami in vaša družila niste v celoti prevzeli skrbi za očeta ... Vendar so po bitki vsi generali in stvari za nazaj ne morete popraviti ali pa spremeniti. Lahko ste samo previdnejši in pametnejši v prihodnje. To se pravi, da pri dedovanju, ko se seveda enkrat zgodi, ne smete niti malo popustiti. Pa čeprav bi šlo samo za pest zemlje ali pa en zidak hiše. Sorodniki bodo seveda skušali do konca izsiliti, vendar pa jim to ne bo uspelo. Oče bo še nekaj časa, na dolge proge pa žal ne bo več tekel. Imate še dovolj časa, da se od njega lepo poslovite. Želim vam vse dobro.