Medvrstniško nasilje se danes pogosto nadaljuje tudi v digitalnem okolju, kjer dobiva nove razsežnosti. / Foto: Mateja Rant

Medvrstniško nasilje se danes pogosto nadaljuje tudi v digitalnem okolju, kjer dobiva nove razsežnosti. / Foto: Mateja Rant

Varni pred zasloni

Kako pravočasno prepoznati medvrstniško nasilje v digitalnem okolju in zaščititi otroke ter s kakšnim znanjem, orodji in podporo opremiti šole, so bila osrednja vprašanja strokovne konference Na varni strani zaslona.

Strokovnjaki s področij psihologije, šolstva in varnosti so na konferenci Na varni strani zaslona, ki sta jo konec septembra na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletne brihte pripravila A1 Slovenija in Digital School Slovenija, osvetlili različne vidike medvrstniškega nasilja, ki se danes pogosto nadaljuje tudi v digitalnem okolju, kjer dobiva nove razsežnosti. Poudarili so pomen preventive, pravočasnega prepoznavanja nasilja in ustreznega odzivanja nanj. Ob tem so opozorili še na nujnost sodelovanja šol, staršev in pristojnih služb.

Strokovna konferenca je bila namenjena učiteljem, ravnateljem, šolskim svetovalnim delavcem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z izzivi medvrstniškega in spletnega nasilja. Kot so poudarili na konferenci, so namreč pedagoški delavci pogosto med prvimi, ki opazijo spremembe v vedenju otroka, zaznajo njegovo stisko ali se znajdejo v situaciji, ko morajo presoditi, kako se na nasilje ustrezno odzvati. Na pomen podpore šolam in pedagoškim delavcem je ob odprtju konference opozorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Nasilje se danes ne konča, ko otrok zapusti šolsko dvorišče, ampak ga lahko prek telefona doseže celo v njegovi sobi,« je poudarila in dodala, da šole za učinkovito ukrepanje potrebujejo znanje, jasne postopke in strokovno podporo. Pomemben vpogled v izkušnje mladih v digitalnem okolju je ponudila raziskava Unicefa o digitalnih navadah, strahovih in pričakovanjih mladih, ki jih je predstavila Neja Čopi. Po predstavljenih podatkih se mladi bolj kot kraje telefona bojijo kraje digitalne identitete, 68 odstotkov vprašanih pa meni, da odrasli na področju digitalne tehnologije niso dober zgled. Psiholog Kristijan Musek Lešnik je poudaril, da neustrezen odziv okolice krepi občutek nemoči pri žrtvah in nasilnežem sporoča, da je njihovo vedenje sprejemljivo. Tudi drugi sodelujoči, med njimi predstavniki policije, šolstva in organizacij za podporo mladim, so poudarili pomen pravočasnega ukrepanja, dostopne strokovne pomoči in sodelovanja s starši.

Prav potreba po znanju, ki otrokom in odraslim omogoča varnejše in samozavestnejše krmarjenje po digitalnem svetu, je tudi v ospredju programa Spletne brihte, s katerim A1 Slovenija krepi digitalne veščine in spodbuja odgovorno rabo tehnologij. Program je v petih letih dosegel že več kot 50 tisoč udeležencev in se razvil v širši nabor brezplačnih vsebin, namenjenih ne le otrokom, temveč tudi odraslim.