Volčja

V filmu Volčja spremljamo ženski lik Diano, ki jo nenavaden privid odpelje v gozd, kjer se sreča z Njo. Film prepleta sodobno realnost z motivi iz ljudskega izročila ter skozi simboliko narave in rituala raziskuje odnos do cikličnosti ženskega telesa in duha. Z zgodbo o notranji preobrazbi odpira prostor tudi za razmislek o vplivu menstrualnega cikla na življenje žensk ter o ponovnem povezovanju z notranjimi ritmi in naravo.

Glavni ustvarjalki filma Volčja sta Kamničanki Tanita Rose in Neža Pele, tudi soscenaristki in soproducentki filma. Pod režijo se podpisuje Tanita Rose, v filmu pripoveduje tudi zgodbo v ozadju. V vlogi Diane pa nastopa Neža Pele. Izjemno čista filmska podoba se prepleta z zvokom in glasbo Jelene Soro ter glasovi pevk prednic, Etno zbora Ljelje.

Projekciji je sledil pogovor z obema glavnima ustvarjalkama, na odru kluba pa se jima je pridružila še gostja Pia Škulj, diplomirana specializantka jungovske psihoterapije pod supervizijo. Dogodek je povezovala Ajda Špacapan Korenčič, medtem ko so njene sogovornice spregovorile o pomenu simbolnega in arhetipskega za naša življenja. Pogovor je tekel dokaj spontano, iskrenosti ni manjkalo, razmišljanja so se razvila v smer sproščenega klepeta, dotaknile pa so se tudi vprašanja, kakšen je ali pa naj bi bil moški, ki je lahko sopotnik »volčje«. Nekaj besed so namenile ustvarjalnemu procesu kratkega filma, ki je svoj navdih našel v kultni knjižni uspešnici Ženske tečejo z volkovi dr. Clarisse Pinkola Estés; v ljudski zgodbi o La Lobi, volčji ženski, imenovani tudi zbiralka kosti. Knjiga sama pa je preplet starodavnega pripovedništva, psihoanalize in kulturne antropologije, poziv ženskam, naj prebudijo ustvarjalne potenciale in postavijo zdrave meje. Kratki film Volčja pa sicer ni ekranizacija omenjene zgodbe, temveč samostojno umetniško delo.