Vrh nad labirintom jezer

Schladming je smučarski kraj, ki ga poznamo po tekmah svetovnega pokala v smučanju za moške. Lahko rečem, da leži med dvema povsem različnima svetovoma. Na eni strani je pogorje Dachsteina, kjer vlada apnenec, na drugi strani pa Schladminške ture, čudovito granitno gorovje, polno zelenja in vode. Danes vam bom opisala vzpon na Greifenberg, ki je zaradi svoje lege eden najbolj obiskanih vrhov.

Vrh Greifenberga / Foto: Jelena Justin

Izhodišče vzpona je parkirišče Seeleiten-Parkplatz Untertal v Schladmingu. Dnevna parkirnina je 13 evrov. Ob potoku Steinriesenbach se povzpnemo do koče Gollinghütte. Roko na srce, ta del poti je precej dolgočasen in suhoparen, saj se vzpenjamo po široki makadamski cesti, le zadnji del poti, pred kočo, je bolj podoben planinski poti. Do koče nas čaka okoli 600 metrov vzpona in približno pet kilometrov in pol hoje. Potem pa se lepa pot začne. Pred nami je 100 višinskih metrov vzpona, ki je sem in tja precej strm, nekajkrat poprimemo tudi za skalo, celo kakšen meter jeklenice se najde. Od koče Gollinghütte prečimo lesen mostiček, potem pa se začnemo prečno v levo vzpenjati. Pot kmalu naredi nekaj strmih okljukov in višino hitro pridobivamo. Kljub temu da je vzpon strm, je pot prijetno speljana. Malce pod sedlom Greifenbergsattel, ki leži na višini 2450 m, se nam pokaže naš vršni del vzpona. Na sedlu je jezero Sattelsee, ki je najvišje ležeče jezero v Schladminških turah. Mimo jezera nas poti vodi na levo stran vršne piramide, kjer se po grebenu povzpnemo do vrha Greifenberg, 2618 m visoko. Vrh, ki ga označuje ogromen križ, je izvrsten razglednik. Z vrha je najbolj spektakularen pogled navzdol na Klafferkessel – visokogorsko ledeniško planoto s približno 30 gorskimi jezeri, raztresenimi med skalami, mahom in zelenimi zaplatami. Eno jezerce je prav posebne barve. Na drugi strani izstopa Hochgolling (2.862 m n. m.), najvišji vrh Schladminških tur, zelo lepo pa se vidijo tudi Waldhorn, piramidasta Hochwildstelle in značilni Greifenstein.

Sestopimo v smeri jezerske planote Klafferkessel. Tukaj naj omenim, da je del poti zavarovan, a so jeklenice zgolj kot ograja, za boljši občutek in lažji sestop. Ko smo na granitni, vodnati planoti, hodimo med številnimi jezeri kot v labirintu, dokler ne dosežemo sedla Untere Klafferscharte, 2280 m, s katerega začnemo strm sestop v smeri Preintalerhütte, ki pa, roko na srce, ni povsem blizu. V začetnem delu strm in zagruščen sestop se v srednjem delu spremeni v udobno stezo in se spušča čez pašnike govedi. Dosežemo Preintalerhütte, kjer se lahko dobro okrepčamo, saj imajo hrano res odlično.

Klafferkessel – visokogorska ledeniška planota s približno tridesetimi gorskimi jezeri, od katerih ima eden edinstveno, ledeniško modro barvo. / Foto: Jelena Justin

Od koče sestopamo najprej skozi gozd, nato pa dosežemo makadamsko cesto, vendar ne tiste, ki smo jo prehodili zjutraj. Zdaj sestopamo po dolino Riesachtal, skozi katero teče potok Riesachbach. Preden se dolina spusti do našega parkirišča, je še jezero Riesachsee, ki v vročih poletnih dneh nudi več kot odlično osvežitev. Do doline oz. do parkirišča lahko sestopimo po makadamski cesti, lahko si pa sestop popestrimo s sestopom skozi sotesko, kjer je označena atraktivna pot Alpinesteig Höll. Alpska pot »Skozi pekel« vas vodi vzdolž potoka Riesachbach, mimo visokega slapu, ki se z bobnečim zvokom 140-metrskega vodnega padca v dveh kaskadah zliva v spodnji del doline. To je najvišji slap na Štajerskem, vrhunec poti pa predstavlja 50-metrski viseči most. Pot nas pripelje direktno do jutranjega izhodišča.

Kaj naj rečem za konec opisa? Z Greifenberga se odpre eden tistih razgledov, zaradi katerih so Schladminger Tauern nekaj posebnega – na eni strani mogočni Hochgolling, na drugi pa pravljični Klafferkessel, posejan z desetinami modrih gorskih jezerc. Kamor se obrneš – gore, voda in neskončen visokogorski svet.