Janez Burger / Foto: Alenka Brun

Janez Burger / Foto: Alenka Brun

Železniki in V leru

Ob stoletnici Sokolskega doma v Železnikih, zdaj kulturnega doma, se njegova dvorana ob sredah spremeni v kino. Med predvajanimi je bil tudi filmi V leru, pri katerem se pod režijo podpisuje Janez Burger, ki je po rodu iz Železnikov.

Po projekciji filma je v družbi Gregorja Galjota (Kulturno društvo Rov) Janez Burger občinstvo v dvorani razveselil z zgodbami o nastajanju filma, o svoji ljubezni do filmske umetnosti, spregovoril je o spominih na mladost, študij.

Janez Burger je režiser in scenarist. Znan je po filmih, kot so V leru, Ruševine, Ivan, Circus Fantasticus ... Trenutno sodeluje pri novem projektu, snemanje bodo začeli konec leta. Gre za film, dramo o treh ljudeh, ki niso družina, a so prisiljeni živeti skupaj v stanovanju, kot da so družinski člani.

Kako je Burger spoznal Jana Cvitkoviča, je bilo eno izmed vprašanj. Izvedeli smo, da že kmalu, ko je odšel študirat v Ljubljano. V filmu V leru nastopajo tudi nekateri danes že znani igralci, ki so bili takrat prvič pred kamerami. Burger pravi, da ni nikoli pomisli, da bo film tako uspešen, tudi mednarodno. Prejel je več kot dvajset nagrad, obiskal številne filmske festivale, premierno pa je bil prikazan v Karlovih Varih.

Je res, da je del zgodbe filma vezan tudi na nekoga iz Železnikov, je tudi zanimalo Galjota. Gre za Bena, po Burgerjevih besedah prototip za prijatelja glavnega igralca, ki je bil vedno v vlogi sovoznika, a je želel menjavati prestave. Tako smo izvedli njegovo osebno zgodbo, zabavno (s kančkom srhljivega pridiha) o nakupu avtomobila v Tolminu, ki mu niso delale zavore – nobena, niti ročna …

Burger se je v filmsko umetnost zaljubil že v Ljubljani, ko je še študiral ekonomijo in neprestano hodil v Kinoteko. To je počel nekaj let. Nekoč se je odločil, da gre na avtostop do Carigrada, a je nekako pristal v Budimpešti, kjer je sedel na vlak do Prage. Njegova ljubezen s Prago in tamkajšnjo Fakulteto za televizijo in film Akademije uprizoritvenih umetnosti je bila takojšnja. Vrnil se je na naslednje sprejemne izpite – poskusno, pa se je na koncu izkazalo, da je imel najboljši film. V svetu filmske umetnosti je ostal.

Danes veliko snema, piše scenarije in režira, poučuje mlade na ljubljanskem AGRFT in Akademiji v Gorici, je mentor mladim. Na vprašanje, ali se bo morda na stara leta vrnil v Železnike, je odgovoril, da verjetno ne, saj je ravnokar kupil hišo na Krasu in jo dokončuje. »Tam je več sonca,« je še dodal.

Sklop filmov v kulturnem domu v Železnikih zaključujejo 4. junija, in sicer s filmom Anina provizija ter še enim gostom, režiserjem Igorjem Šmidom, ki ima ravno tako korenine v Železnikih; jutri pa ob 19. uri predvajajo še film režiserja Franceta Kosmača Lucija, posnet v Sorici.