Streljanje v Gradcu
Šole v Sloveniji so varne
Naftni trgovci so nezadovoljni s predvidenimi spremembami uredbe o regulaciji cen pogonskih goriv, s katerimi naj bi vlada znižala najvišje dovoljene marže pri že reguliranih cenah in regulacijo razširila tudi na avtocestne servise. V Petrolu napovedujejo, da se bodo morali v tem primeru zateči k neljubim ukrepom, tudi zapiranju prodajnih mest.***
\"V družbi Petrol smo nad predlagano uredbo, ki ureja regulacijo na področju cen naftnih derivatov, razočarani,\" je v današnji izjavi za javnost dejal predsednik uprave Sašo Berger.
Predlagana uredba - po poročanju Financ predvideva, da bo vlada še znižala najvišje dovoljene prodajne marže pri že reguliranih cenah in regulacijo razširila na avtoceste - po Bergerjevih besedah resno ogroža ne samo poslovanje ponudnikov naftnih derivatov in zasledovanje zelenega prehoda na ravni države, pač pa ima pomemben negativen vpliv na širši gospodarski prostor.
\"V Petrolu že kar nekaj časa nenehno opozarjamo na dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir, saj marža za trgovce predstavlja le sedem odstotkov v strukturi cene za končnega potrošnika pri gorivih, medtem ko nabavna cena goriv približno 33 odstotkov, dajatve države pa 60 odstotkov. In če se najvišja dovoljena marža za trgovce od leta 2023 ni spremenila, so se dajatve države povišale za 42 odstotkov,\" je v današnji izjavi izpostavil predsednik Petrolove uprave.
Če bo uredba, kot je predlagana, sprejeta, bodo v Petrolu prisiljeni v \"neljube ukrepe\", je dejal Berger in omenil zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij v zeleni prehod, zmanjšanje podpore kulturi, športu in izobraževanju.
Z zaskrbljenostjo dogajanje glede politike oblikovanja cen naftnih derivatov v Sloveniji spremljajo tudi v Shellu Adria. Kot so zapisali za STA, opažajo pomanjkanje transparentnosti in jasnih argumentov. \"Vsebina nove uredbe ni javno znana - po informacijah, ki pridejo do nas, kroži več različic besedil, ki naj bi se redno spreminjale. Trenutna ureditev trga za nas predstavlja vedno večje poslovne izzive in vedno bolj zbuja začudenje naših lastnikov,\" so izpostavili.
Slovenske marže so, kot so izpostavili, med najnižjimi v EU - marža pri bencinu znaša le okoli polovice povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino. \"Na številnih bencinskih servisih Shell v Sloveniji tako ne pokrijemo niti osnovnih stroškov poslovanja, kaj šele vlaganj v razvoj in alternativne vire energije, kar je eden od ciljev tako EU kot tudi vlade,\" so dodali.
Tudi v Shellu so opozorili na povečanje skupnih davčnih obremenitev, \"medtem ko vlada posega v cene naftnih derivatov z obrazložitvijo, da na ta način ščiti konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih oziroma socialni položaj končnih potrošnikov\".
\"Trošarine, znesek, ki gre od prodanega goriva državi, je tako v Sloveniji najvišji med našimi sosedami. Prav zaradi trošarinske politike države ter reguliranih cen naftnih derivatov v Sloveniji pa se trgovci poleg nizkih marž soočamo tudi s padcem prodaje naftnih derivatov, predvsem z vidika tranzitnega tovornega prometa. Ta se za točenje goriva raje odloča za sosednjo Hrvaško, kjer so cene zaradi nižjih trošarin kljub višjim maržam za trgovce za kupce nižje,\" so zapisali v Shellu.
Berger je poudaril, da so nabavne cene v Sloveniji in na Hrvaškem za naftne derivate približno enake, dajatve pa so v Sloveniji občutno višje in \"seveda je cena goriv na Hrvaškem občutno nižja\".
\"Pomembno pa je tudi, da v vsem tem času v Petrolu nismo videli pravzaprav niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize pripravljavcev uredb, kar je zakonsko pravzaprav zapovedano. Zdi se nam, da trgovci z naftnimi derivati pravzaprav postajamo vse bolj žrtev nekih političnih odločitev,\" je v izjavi še dejal Berger.
Zdajšnja uredba za oblikovanje cen naftnih derivatov bo veljala do 18. junija. Po poročanju Financ naj bi predlog nove uredbe predvideval tudi konec državnih povračil za vmešavanje biogoriv v derivate. O predlaganih spremembah naj bi danes razpravljali tudi na srečanju sveta za cene pri gospodarskem ministrstvu. (konec)zc/jes STA149 2025-06-10/16:45
\"V družbi Petrol smo nad predlagano uredbo, ki ureja regulacijo na področju cen naftnih derivatov, razočarani,\" je v današnji izjavi za javnost dejal predsednik uprave Sašo Berger.
Predlagana uredba - po poročanju Financ predvideva, da bo vlada še znižala najvišje dovoljene prodajne marže pri že reguliranih cenah in regulacijo razširila na avtoceste - po Bergerjevih besedah resno ogroža ne samo poslovanje ponudnikov naftnih derivatov in zasledovanje zelenega prehoda na ravni države, pač pa ima pomemben negativen vpliv na širši gospodarski prostor.
\"V Petrolu že kar nekaj časa nenehno opozarjamo na dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir, saj marža za trgovce predstavlja le sedem odstotkov v strukturi cene za končnega potrošnika pri gorivih, medtem ko nabavna cena goriv približno 33 odstotkov, dajatve države pa 60 odstotkov. In če se najvišja dovoljena marža za trgovce od leta 2023 ni spremenila, so se dajatve države povišale za 42 odstotkov,\" je v današnji izjavi izpostavil predsednik Petrolove uprave.
Če bo uredba, kot je predlagana, sprejeta, bodo v Petrolu prisiljeni v \"neljube ukrepe\", je dejal Berger in omenil zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij v zeleni prehod, zmanjšanje podpore kulturi, športu in izobraževanju.
Z zaskrbljenostjo dogajanje glede politike oblikovanja cen naftnih derivatov v Sloveniji spremljajo tudi v Shellu Adria. Kot so zapisali za STA, opažajo pomanjkanje transparentnosti in jasnih argumentov. \"Vsebina nove uredbe ni javno znana - po informacijah, ki pridejo do nas, kroži več različic besedil, ki naj bi se redno spreminjale. Trenutna ureditev trga za nas predstavlja vedno večje poslovne izzive in vedno bolj zbuja začudenje naših lastnikov,\" so izpostavili.
Slovenske marže so, kot so izpostavili, med najnižjimi v EU - marža pri bencinu znaša le okoli polovice povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino. \"Na številnih bencinskih servisih Shell v Sloveniji tako ne pokrijemo niti osnovnih stroškov poslovanja, kaj šele vlaganj v razvoj in alternativne vire energije, kar je eden od ciljev tako EU kot tudi vlade,\" so dodali.
Tudi v Shellu so opozorili na povečanje skupnih davčnih obremenitev, \"medtem ko vlada posega v cene naftnih derivatov z obrazložitvijo, da na ta način ščiti konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih oziroma socialni položaj končnih potrošnikov\".
\"Trošarine, znesek, ki gre od prodanega goriva državi, je tako v Sloveniji najvišji med našimi sosedami. Prav zaradi trošarinske politike države ter reguliranih cen naftnih derivatov v Sloveniji pa se trgovci poleg nizkih marž soočamo tudi s padcem prodaje naftnih derivatov, predvsem z vidika tranzitnega tovornega prometa. Ta se za točenje goriva raje odloča za sosednjo Hrvaško, kjer so cene zaradi nižjih trošarin kljub višjim maržam za trgovce za kupce nižje,\" so zapisali v Shellu.
Berger je poudaril, da so nabavne cene v Sloveniji in na Hrvaškem za naftne derivate približno enake, dajatve pa so v Sloveniji občutno višje in \"seveda je cena goriv na Hrvaškem občutno nižja\".
\"Pomembno pa je tudi, da v vsem tem času v Petrolu nismo videli pravzaprav niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize pripravljavcev uredb, kar je zakonsko pravzaprav zapovedano. Zdi se nam, da trgovci z naftnimi derivati pravzaprav postajamo vse bolj žrtev nekih političnih odločitev,\" je v izjavi še dejal Berger.
Zdajšnja uredba za oblikovanje cen naftnih derivatov bo veljala do 18. junija. Po poročanju Financ naj bi predlog nove uredbe predvideval tudi konec državnih povračil za vmešavanje biogoriv v derivate. O predlaganih spremembah naj bi danes razpravljali tudi na srečanju sveta za cene pri gospodarskem ministrstvu. (konec)zc/jes STA149 2025-06-10/16:45