Dr. Voglar o dr. Gregorju Voglarju

Najprej bi se zahvalil vsem, ki so raziskovali in opisovali življenje in delo dr. Voglarja. Pokojni zdravnik, pediater Jurij Kurillo, je zasnoval in uredil zgoraj omenjeno knjigo, ki je izšla leta 2019, za kar mu gre velik poklon. Poleg tega velja na tem mestu omeniti tudi Turistično društvo Naklo in Občino Naklo za ohranjanje spomina nanj. Zagotovo sem mnoge posameznike in organizacije, ki so se na tak ali drugačen način ukvarjali z dr. Voglarjem, izpustil, vendar se jim za njihove prispevke ravno tako zahvaljujem.

Gregor Voglar (1651–1717), znan tudi kot Gregorius Carabonarius, je bil slovenski zdravnik iz Naklega. Po študiju filozofije v Gradcu in medicine v Bologni in Rimu je deloval v današnji Avstriji, kjer se je boril s kugo. Leta 1689 je na priporočilo cesarja Leopolda I. postal osebni zdravnik ruskega carja Petra I. Velikega, kar je počel 26 let. Kljub carjevemu nezadovoljstvu si je v Moskvi prizadeval za obnovo katoliške cerkve, zaradi česar ga je rimsko-nemški cesar Leopold I. leta 1694 povzdignil v plemiški stan s predikatom pl. Bisenegg (von Bisenegg).

Po vrnitvi v domovino leta 1715 je kmalu zatem umrl v Kranju. Voglar je v oporoki zapisal pet tisoč goldinarjev za zgraditev dveh vodnjakov v Naklem. V Naklem od leta 2002 stoji vodnjak v spomin nanj.

Na koncu bi omenil zanimivost, da si z Gregorjem Voglarjem deliva družinsko drevo in da sem tudi sam (leta 2019) postal dr. Voglar in živim v Naklem. To pomeni, da v Naklem še bivata duh in dediščina dr. Gregorja Voglarja.