Dobro je vedeti
Nova višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo
Kar 19 od skupno 21 velenjskih javnih zavodov je lansko leto zaključilo s presežkom prihodkov nad odhodki. Največji presežek je ustvarila Lekarna Velenje, več kot 592.000 evrov, največji primanjkljaj pa Zdravstveni dom Velenje, in sicer 427.000 evrov. Glavni razlog je neopravljen program. Je pa prve tri mesece letos ta zavod posloval pozitivno.***
Poslovanja javnih zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Velenje, so se na zadnji seji dotaknili velenjski mestni svetniki. Ti so tudi sprejeli sklep o razporeditvi poslovnega izida zavodov iz lanskega in preteklih let.
Presežki prihodkov nad odhodki se skladno z določili ustanovitvenih aktov namenijo za izvajanje in razvoj dejavnosti, investicijsko vzdrževanje, nakup osnovnih sredstev, izboljšanje pogojev dela ter izjemoma tudi za plače, če tako določi pristojni organ ustanovitelja.
Izmed vseh zavodov je največji presežek ustvarila Lekarna Velenje. Celotni prihodki zavoda so se lani glede na leto 2023 povečali za desetino in so znašali nekaj manj kot 22,3 milijona evrov, presežek iz poslovanja pa je dosegel dobrih 592.000 evrov. Od tega bo zavod med drugim za načrtovane naložbe letos namenili skoraj 72.000 evrov, za investicijsko vzdrževanje dobrih 9600 evrov, 400.000 evrov pa bo nazala velenjski občini, ki je ustanovitelj Lekarne Velenje.
Za dober finančni rezultat Lekarne Velenje so tako kot tudi za kakovostno izvajanje storitev zaslužni zaposleni, je za STA ocenila direktorica Lekarne Velenje Sabina Grm. V tem javnem lekarniškem zavodu je 50 zaposlenih, ki delujejo v šestih lekarnah.
Je pa dodala, da so se podobno kot druge lekarne, tudi v Lekarni Velenje lani soočali s pomanjkanjem kadra, težavami v zvezi s preskrbo zdravil zaradi deficitarnosti zdravil in z dvigom nabavnih cen zdravil in materialov, ki se izdajajo brez recepta.
Po drugi strani je Zdravstveni dom Velenje, ki je imel lani prav tako za 22,3 milijona evrov prihodkov, leto zaključil negativno, s primanjkljajem več kot 427.000 evrov. Kljub slabšemu poslovnemu rezultatu direktor Zdravstvenega doma Velenje Janez Kramar lansko poslovno leto ocenjuje kot uspešno.
\"Naredili smo vse, kar se je v danem trenutku dalo. Na nekatera dejstva ne moremo vplivati, predvsem mislim na kader, nosilce dejavnosti, nekatere smo sicer uspeli zaposliti šele v zadnjih mesecih prejšnjega leta in posledično nismo mogli realizirati dogovorjenega programa. To je sicer glavni vzrok primanjkljaja. Žal pa tudi nosilci dejavnosti zbolijo in tako smo imeli kar nekaj dolgotrajnih odsotnosti nosilcev dejavnosti, kar pomeni manjši obseg storitev in posledično manj prihodkov,\" je za STA okoliščine poslovanja zavoda orisal Kramar.
Vrednost nedoseženih programov je znašala nekaj več kot 473.000 evrov, vrednost preseženih programov, ki jih niso dobili plačanih, pa 178.000 evrov.
Sicer pa je pojasnil, da so v zadnjem letu veliko delali na analizi procesov in enot, okrepili so sodelovanje plansko-analitske službe z nosilci dejavnosti, uvajajo digitalizacijo na vseh področjih.
\"Uspelo nam je zaposliti nove zobozdravnike, še dva prihajata letos, zdravnika specialista družinske medicine, ki prične z delom v maju, psihiatrinjo, dermatologa, pediatrinjo. Zelo ponosni smo na naše specializante. Trudili smo se zaposliti okulista, vendar neuspešno, saj smo želeli prevzeti koncesijo, ki je ostala nezasedena. Z veseljem bi zaposlili ortopeda, internista, ginekologa,\" je naštel Kramar, ki vodi zavod s trenutno okoli 420 zaposlenimi.
Letos je cilj zdravstvenega doma realizirati dogovorjene programe in ohraniti ključne kadre, za katere se po Kramarjevih besedah borijo vsi zavodi. \"Želimo si pozitivnega poslovanja, prvo tromesečje smo sicer zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 38.000 evrov,\" je dodal. Načrtujejo tudi več nadaljnjih vlaganj, med drugim v energetsko sanacijo in ureditev satelitskega urgentnega centra.
Med velenjskimi javnimi zavodi je s primanjkljajem v višini 1800 lani posloval tudi zavod CRTI SAŠA, ki bo primanjkljaj pokril s presežki iz preteklih let. (konec)vpu/spc STA047 2025-04-27/10:08
Poslovanja javnih zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Velenje, so se na zadnji seji dotaknili velenjski mestni svetniki. Ti so tudi sprejeli sklep o razporeditvi poslovnega izida zavodov iz lanskega in preteklih let.
Presežki prihodkov nad odhodki se skladno z določili ustanovitvenih aktov namenijo za izvajanje in razvoj dejavnosti, investicijsko vzdrževanje, nakup osnovnih sredstev, izboljšanje pogojev dela ter izjemoma tudi za plače, če tako določi pristojni organ ustanovitelja.
Izmed vseh zavodov je največji presežek ustvarila Lekarna Velenje. Celotni prihodki zavoda so se lani glede na leto 2023 povečali za desetino in so znašali nekaj manj kot 22,3 milijona evrov, presežek iz poslovanja pa je dosegel dobrih 592.000 evrov. Od tega bo zavod med drugim za načrtovane naložbe letos namenili skoraj 72.000 evrov, za investicijsko vzdrževanje dobrih 9600 evrov, 400.000 evrov pa bo nazala velenjski občini, ki je ustanovitelj Lekarne Velenje.
Za dober finančni rezultat Lekarne Velenje so tako kot tudi za kakovostno izvajanje storitev zaslužni zaposleni, je za STA ocenila direktorica Lekarne Velenje Sabina Grm. V tem javnem lekarniškem zavodu je 50 zaposlenih, ki delujejo v šestih lekarnah.
Je pa dodala, da so se podobno kot druge lekarne, tudi v Lekarni Velenje lani soočali s pomanjkanjem kadra, težavami v zvezi s preskrbo zdravil zaradi deficitarnosti zdravil in z dvigom nabavnih cen zdravil in materialov, ki se izdajajo brez recepta.
Po drugi strani je Zdravstveni dom Velenje, ki je imel lani prav tako za 22,3 milijona evrov prihodkov, leto zaključil negativno, s primanjkljajem več kot 427.000 evrov. Kljub slabšemu poslovnemu rezultatu direktor Zdravstvenega doma Velenje Janez Kramar lansko poslovno leto ocenjuje kot uspešno.
\"Naredili smo vse, kar se je v danem trenutku dalo. Na nekatera dejstva ne moremo vplivati, predvsem mislim na kader, nosilce dejavnosti, nekatere smo sicer uspeli zaposliti šele v zadnjih mesecih prejšnjega leta in posledično nismo mogli realizirati dogovorjenega programa. To je sicer glavni vzrok primanjkljaja. Žal pa tudi nosilci dejavnosti zbolijo in tako smo imeli kar nekaj dolgotrajnih odsotnosti nosilcev dejavnosti, kar pomeni manjši obseg storitev in posledično manj prihodkov,\" je za STA okoliščine poslovanja zavoda orisal Kramar.
Vrednost nedoseženih programov je znašala nekaj več kot 473.000 evrov, vrednost preseženih programov, ki jih niso dobili plačanih, pa 178.000 evrov.
Sicer pa je pojasnil, da so v zadnjem letu veliko delali na analizi procesov in enot, okrepili so sodelovanje plansko-analitske službe z nosilci dejavnosti, uvajajo digitalizacijo na vseh področjih.
\"Uspelo nam je zaposliti nove zobozdravnike, še dva prihajata letos, zdravnika specialista družinske medicine, ki prične z delom v maju, psihiatrinjo, dermatologa, pediatrinjo. Zelo ponosni smo na naše specializante. Trudili smo se zaposliti okulista, vendar neuspešno, saj smo želeli prevzeti koncesijo, ki je ostala nezasedena. Z veseljem bi zaposlili ortopeda, internista, ginekologa,\" je naštel Kramar, ki vodi zavod s trenutno okoli 420 zaposlenimi.
Letos je cilj zdravstvenega doma realizirati dogovorjene programe in ohraniti ključne kadre, za katere se po Kramarjevih besedah borijo vsi zavodi. \"Želimo si pozitivnega poslovanja, prvo tromesečje smo sicer zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 38.000 evrov,\" je dodal. Načrtujejo tudi več nadaljnjih vlaganj, med drugim v energetsko sanacijo in ureditev satelitskega urgentnega centra.
Med velenjskimi javnimi zavodi je s primanjkljajem v višini 1800 lani posloval tudi zavod CRTI SAŠA, ki bo primanjkljaj pokril s presežki iz preteklih let. (konec)vpu/spc STA047 2025-04-27/10:08