Približevanje Dimitrija Rupla

»Pobuda za tukajšnje pisanje izvira iz zaskrbljenosti zaradi 'konca konca hladne vojne', tj. predvsem zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ti dve in morebitne druge sovražnosti utegnejo ob politični nepripravljenosti in ob morebitnem prevladovanju nacionalnih slabosti nad prednostmi zamajati krhko ravnotežje sveta, na katerega meji Slovenija. Slovenija pravzaprav ni zelo oddaljena od vojnega dogajanja: slovenski Koper loči od palestinske Gaze 2.300 kilometrov, Maribor pa od Kijeva vsega 1.500 kilometrov. Kar zadeva Gazo, Palestince in Hamas, je Slovenija 'prizadeta' zaradi ponavljajočih se zahtev levičarjev, naj priznamo palestinsko državo oziroma podpremo palestinske gverilce v boju zoper Izrael. Zadeve z Ukrajino so še bolj zapletene.« (str. 29) / »Bolj kot – sicer potrebna in koristna – kritika aktualne slovenske zunanje politike me zanima odgovor na vprašanje, kako smo Slovenci dosegli položaj, v katerem smo, in kaj nas (pa tudi druge Evropejce) čaka v prihodnosti. Tri desetletja, ki smo jih preživeli v lastni državi, so bila pomemben čas: nehala se je hladna vojna, komunizem je skrahiral, demokratična in kapitalistična Evropa se je razširila proti vzhodu; ljudje se družijo, poslujejo in vladajo s pomočjo računalnikov; napoveduje se zaton Rusije in vzpon Kitajske; Evropsko unijo pa – po odcepitvi Velike Britanije – bremenijo številne težave, ki jih je von der Leynova formulirala kot izogibanje tveganju. Bistveni udarec za ves sladko uspavani zahodni svet je seveda konec konca oziroma nadaljevanje hladne vojne z vsemi mogočimi vojaškimi, trgovinskimi in kulturnimi boji, sabotažami, fake-news, popolnim političnim nadzorom, ravnodušnostjo glede človekovih pravic …« (str. 302–303)

Gornja odlomka sta iz nove knjige Dimitrija Rupla. Več kot njen naslov nam pove podnaslov: »Dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih«. Avtor je dejavno sodeloval v nastajanju naše države, zlasti v njeni zunanji politiki. Tudi njegovo družinsko poreklo je markantno. Ivan Nabergoj, njegov tržaški praded, je bil poslanec na Dunaju, kjer je plesal s cesarico Sissi, cesar Franc Jožef pa ga je povzdignil v viteza. Ruplova poznejša soproga Marjetica pa je ob neki priložnosti zaplesala z maršalom Titom. Stanovala sta v Šumiju, v hiši, kjer so nekoč živeli Hribarji, med njimi tudi Niča in Izidor Cankar … S pojmovnim razlikovanjem in antitezo med prijatelji in sovražniki, ki jo povzema po nemškem pravniku Carlu Schmittu, pa skuša razložiti številne konkretne politične konfrontacije … Zajetna in branja vredna knjiga.