Mladi ustvarjalci predstave / Foto: Manca Arh

Mladi ustvarjalci predstave / Foto: Manca Arh

Če bi le vedeli ...

Tak je naslov gledališke predstave, katere avtorica je 18-letna dijakinja Lucija Arh s Črnivca. Premierno so jo uprizorili v Ljubljani, z njo pa opozarjajo na duševne stiske mladih, ki so pogosto skrite. Če bi le vedeli ...

Črnivec – »Predstava govori o duševni stiski mladih, žalovanju, samopoškodovanju, pritisku okolice in o tem, kako težko je včasih povedati, da nisi v redu. V središču zgodbe je 17-letna Lara, ki se po samomoru svoje prijateljice Kaje začne čustveno sesuvati. Navzven skuša delovati normalno, v resnici pa jo razjedajo občutki krivde, izgube, tesnobe in osamljenosti.« Tako o vsebini predstave Če bi le vedeli pravi njena avtorica, 18-letna Lucija Arh s Črnivca, dijakinja tretjega letnika umetniške gimnazije v Ljubljani, smer gledališče in film. Pretresljivo predstavo so premierno uprizorili v začetku maja v plesnem, gledališkem in filmskem centru Alojza Pluška v Ljubljani, večina gledalcev pa je dvorano zapuščala s solzami v očeh.

»Sporočilo predstave je, da pogosto ne opazimo, skozi kaj gredo ljudje okoli nas. Navzven ljudje delujejo čisto ok, ko se umaknejo v svoj prostor in ko so sami, pa stiske pridejo na plan, oglasijo se notranji glasovi. Zato je tudi naslov predstave tak: če bi ljudje vedeli, bi se zagotovo v marsikateri situaciji vedli drugače.«

Kot je povedala mlada avtorica, je besedilo za predstavo pisala lansko poletje, konec predstave, ki se ji je zdel eden najpomembnejših delov zgodbe, pa je dodelovala še v mesecu septembru.

»Ker pa sem sama najbolje poznala besedilo in sem si nekako predstavljala, kako naj bi bilo to videti na odru, sem sodelovala tudi pri avdicijah in na koncu poleg sošolke Nike Milunović ostala tudi v režiji,« je dejala Lucija. V predstavi je sodelovalo deset igralcev. »Vsi smo se med sabo odlično povezali in se z veseljem družili osem mesecev,« je povedala in poudarila, da so pri projektu imeli veliko podporo šole, ki je omogočila prostor za vaje, mentorstvo ter tehnično ekipo. Premiere se je udeležila tudi ravnateljica šole in ustvarjalce povabila, da predstavo odigrajo še enkrat 22. junija, ko bo na šoli potekala okrogla miza na temo duševnega zdravja. Lucija si želi, da bi bila na ogled še večkrat, z Nino načrtujeta tudi prijavo na kak festival.

»To je moje prvo gledališko delo in je bila res neverjetna izkušnja. Pred tem sem se že ukvarjala z igro, tako filmsko kot gledališko, sodelovala pa sem tudi pri različnih šolskih projektih. Snemala sem nekaj oglasov, bila statistka pri nekaj filmih in serijah. Mi pa tak način umetniškega ustvarjanja res veliko pomeni, ker skozi zgodbe lahko odpiraš pomembne teme in se povežeš z ljudmi na drugačen način. Celoten proces ustvarjanja predstave me je še bolj pritegnil v to smer in mislim, da bi se takšnega projekta z veseljem lotila še enkrat,« je povedala mlada ustvarjalka, ki jo zanimata filmska igra in filmsko ustvarjanje. Razmišlja o študiju filmske igre v tujini, obenem pa jo privlačita tudi režija ter pisanje scenarijev.

»Za zdaj še raziskujem različne možnosti, ampak vem, da bi si v prihodnosti zagotovo želela ostati na področju umetnosti in ustvarjanja,« je še dodala.