Kejžar in paraatleti (1)

Roman Kejžar je še vedno lastnik slovenskega državnega rekorda tako v maratonu kot v polmaratonu. Nekdanji olimpijec iz Zg. Sorice je športu predan že vse življenje. Potem ko je po koncu kariere na Atletski zvezi Slovenije kot trener uspešno peljal maratonsko zgodbo, v zadnjih letih svoje znanje prenaša tudi na športnike invalide.

Najprej je sodeloval s Sandijem Novakom, slepim maratoncem iz Dupelj, ki je nastopil tudi na paralimpijskih igrah, tekmovalno kariero pa zaključil pred štirimi leti. »S Sandijem sva spisala prvo takšno uspešno tekaško zgodbo. Prinesla je tudi moje sodelovanje z Zvezo za šport invalidov Slovenije - Slovenskim paralimpijskim komitejem. Vključen sem bil v projekt razvoja kadrov v športu in delal tudi v smeri pridobivanja novih tekačev z različnimi omejitvami,« je pojasnil 59-letni Kejžar.

V njegovi ekipi tekačev invalidov so trenutno trije: Robi Kogovšek, ki je slep, Kristijan Tramte, ki je brez obeh rok in ene noge, in Viktorija Horvat, ki je gluha. Najdlje sodeluje s Kogovškom. Prihaja iz Zavratca pri Idriji in je slep od rojstva. Star je 24 let. Kejžar je moral biti kar vztrajen, da ga je zvabil na atletsko stezo. »Prejel sem informacije o njem in zato namensko obiskal prireditev ob stoletnici današnjega Centra IRIS, kjer je bil Robi takrat v šoli. Kar veliko časa in nagovarjanja je bilo potrebnih, da se je odločil, da vendarle pride na trening. Pred tem je igral golbal in se udeleževal mednarodnih tekmovanj. Sedaj je že toliko 'zastrupljen' s tekom, da motivacija ni več težava. Posvetil se je paraatletiki in res dobro delamo,« je začetke njunega sodelovanja opisal Kejžar.

Treningi potekajo redno. Dvakrat tedensko je na vrsti fitnes, dvakrat trening na atletski stezi, kjer ga spremlja sotekač Jan Trček, poleg tega teče tudi doma na tekalni stezi. Čeprav so razmišljali, da bi se osredotočil na tek na 1500 metrov, so se odločili, da v tem paralimpijskem ciklu ostanejo pri teku na 400 metrov. »Od novega leta se več posvečamo moči in manj dolžini. To se že pozna. Pretekli teden je na šesti svetovni paraatletski veliki nagradi sezone v Švici zmagal in za pol sekunde izboljšal osebni rekord,« je zadovoljen Kejžar. Robijev najboljši čas je sedaj 55 sekund in 30 stotink. Za primerjavo: slovenski državni rekord Luke Janežiča je 44 sekund in 84 stotink. Preteči 400 metrov v dobrih 55 sekundah kot slep je vse prej kot lahka naloga – tudi za sotekača. Robi nastopa v kategoriji slepih tekačev z ostankom vida med 0 in 5 odstotkov. »Štiristo metrov je hitra disciplina, močna konkurenca, v finalu so samo štirje, saj s sotekači zasedejo vseh osem stez. Pred startom tekmovalcem na oči dajo obliže in še posebna očala, da nihče res nič ne vidi, niti sence ne. S sotekačem sta povezana z vrvico, ki ne sme biti elastična. Usklajenost tekmovalca in spremljevalca je zelo pomembna. Od starta do cilja mora vse potekati tekoče, sicer hitro pride do zaviranja. Robi je že zelo hiter tekač, tako da spremljevalca ni lahko dobiti. Dobra naveza sta z Janom Trčkom, ki z njim trenira in ga spremlja tudi na tekmah. Za zdaj je zanj dovolj hiter. Spremljevalec namreč teče po desni, daljši progi in tako naredi tudi nekaj daljšo razdaljo,« opiše Kejžar. Kot sotekač je bil z Robijem večkrat tudi že naš znani atlet Žan Rudolf.

Glavni cilj v letošnji sezoni je svetovno prvenstvo, ki bo konec septembra v Indiji in zanj normo že ima, dolgoročni pa paralimpijske igre v Los Angelesu leta 2028. »Do norme mu manjka še približno sekunda in pol. Sliši se veliko, a mislim, da je to zanj dosegljivo,« je še dejal Kejžar. (Se nadaljuje)