Kratka svetovna zgodovina

»Združene države Amerike so ravno tako izšle iz (trinajstih) britanskih kolonij, vendar razhod ni bil prijateljski. Razglasitvi neodvisnosti leta 1776 je sledila večletna vojna, v kateri je bila Velika Britanija poražena. Junaki osamosvojitvenega gibanja, kakršna sta prvi ameriški predsednik George Washington (1732–1799) in njegov drugi naslednik Thomas Jefferson (1743–1826), so kot 'ustanovni očetje' še zdaj deležni posebnega spoštovanja. Hkrati je način razhoda določil ameriško politično ureditev. Ni bilo misliti na to, da bi obdržali monarhijo in britanski parlamentarni model, kot se je takrat uveljavljal. Vzor je bila (rimska) republika. Izcimila se je najbolj posnemana predsedniška republika na svetu. Predsednik ni le šef države, marveč tudi vlade. Ministrskega predsednika kot v Veliki Britaniji ni. Na Rimljane spominja tudi pomen senata oziroma zgornjega doma parlamenta, ki je precej večji kot v večini držav z dvodomnim parlamentarnim modelom (med katere sodi Slovenija, a pri nas je zgornji dom, Državni svet, v izrazito podrejenem položaju). Toda kot pove že ime, so Združene države Amerike nastale s prostovoljno združitvijo trinajstih nekdanjih kolonij, ki so bile vajene določene mere samouprave. Zdaj seveda niso bile pripravljene prepustiti vseh pristojnosti zvezni vladi daleč v prestolnici, za katero so iz zvezne države Maryland slednjič izrezali kos ozemlja in mesto poimenovali po Georgeu Washingtonu, v imenu okrožja pa se spomnili Kolumba. Hkrati so se nove članice zvezne države razlikovale po velikosti in številu prebivalcev. Zato je bilo treba zagotoviti, da velike ne bodo povsem povozile malih. V spodnjem domu parlamenta, ki se v ZDA imenuje predstavniški dom, je zato vsaka država dobila toliko članov, kot ji je šlo po številu prebivalcev. V senatu pa je vsaka dobila enako težo, dva senatorja. Ker je število držav od leta 1776 do danes naraslo na petdeset, je zdaj senatorjev sto …« (str. 270–271)

Navedeni odlomek sem izbral zato, ker govori o tem, kako so se pred 250 leti oblikovale Združene države Amerike, ob tej obletnici pa smo bili deležni številnih medijskih odzivov tako v ZDA kot po svetu. Sicer pa je avtor v tej knjigi, ki ima podnaslov Kratka svetovna zgodovina, dejansko zajel celotno zgodovino človeštva, in to na izviren in posrečen način. Knjiga ni pisana evropocentrično. Postavlja se na različne konce sveta in se potem iz njihove sedanjosti sprehodi v času nazaj po njihovi poti skozi čas. Začenja se v Afriki, nadaljuje na Bližnjem vzhodu, od tam gre v Indijo, pa na Kitajsko in Japonsko in šele nato prideta na vrsto Evropa in Amerika …