Pogled z letala na Grenlandijo je čudovit. / Foto: Rok Logar
Pogled z letala na Grenlandijo je čudovit. / Foto: Rok Logar
Lions v Ameriki (1)
Letos poleti sem se že četrto leto zapored udeležil mednarodne izmenjave za mlade Lions. Doslej sem bil na različnih koncih Evrope, letos sem prvič na izmenjavo odšel čez lužo.
Sprejet sem bil na kamp v bližino Seattla, ki leži na severozahodni obali Amerike, tri ure proč od Kanade. Iz Ljubljane prek Amsterdama sem do Seattla letel štirinajst ur.
Izmenjave Lions so sestavljene iz dveh delov. V prvem delu sem skupaj z Madžarom dva tedna preživel pri družini, ki naju je gostila, v drugem delu pa smo teden dni preživeli skupaj vsi, ki smo se na tabor prijavili.
Lions klubi so dobrodelna in prostovoljna društva po vsem svetu. Tako so vsako leto po vsem svetu organizirane izmenjave, ki mladim omogočajo mreženje in sklepanja prijateljstev. Pred petimi leti me je za izmenjavo navdušila teta in vsako leto sem imel srečo, da sem se udeležil teh kampov na različnih koncih sveta. Vsakič znova me je izkušnja s kampom prepričala, da sem se ponovno prijavil.
Tokrat sem prvič z družino imel slabo izkušnjo. Gostil naju je upokojeni par, ki se je pred kratkim poročil. Nastanjena sva bila v mestu Yakima. Gostitelja nista bila prav nič aktivna in večino časa sta preživela doma. Njuna hiša je bila v razsulu. Imela sta mačko, ki je imela posodo za WC kar v kopalnici, zato tudi vonj ni bil najboljši.
Najhuje je bilo, da nismo ničesar počeli. Najraje sta sedela v velikih naslanjačih, igrala igrice na telefonu, gledala filme ali imela prižgan politični program. Le enkrat sta naju peljala na triurno potovanje z avtomobilom (angl. road trip). Šli smo skozi zaščiteni rezervat ameriških domorodcev. Krivica, ki jim jo je in jim jo še danes povzroča beli človek, je tragična, v rezervatu je prevladovala revščina. Posnel sem fotografijo poslikav, ki na preprost način predstavljajo zgodovino.
Ker sva z Madžarom želela nekaj početi, sva se zvečer večkrat odpravila na sprehod po mestu in naredila nekaj kilometrov. To je najina gostitelja zelo šokiralo, saj tega tam nihče ne počne. Njun najljubši kuhinjski pripomoček je bila mikrovalovna pečica. Zato se je večkrat zgodilo, da sva sama poskrbela za hrano, kupila sva sestavine in še zanju skuhala kosilo.
Bivanje pri tej družini je tako meni kot Madžaru pustilo čuden in negativen prvi vtis o Ameriki in Američanih.