Lovska soba ni edina zgodba

Del širše zgodbe hotela Dobravčevih v Bohinju je tudi čokoladnica, ki jo je odprla mama Alenka Dobravec. Začetki segajo v čase, ko je razmišljala o tem, ali bi lokal, ki ga je imela na Češnjici, obdržala ali ne. Pobuda, da prostor dobi novo vsebino in tako obstane, je prišla s strani sorodnice, ki je slaščičarka. Kaj, če bi poskusili z domačimi izdelki iz čokolade, je razmišljala. Alenka Dobravec je idejo pozdravila in razvila v butično proizvodnjo z lokalnimi sestavinami. Najprej so kupcem ponudili truffle in tortice, čez nekaj let pa dejavnost s prodajalno preselili k hotelu.

Ročno delo

Med pogovorom Dobravčevi tudi večkrat poudarijo, da jih množična proizvodnja ne zanima, na prvo mesto postavljajo že omenjena ročno delo in butičnost.

Danes v Čokohramu, kot se imenuje njihova čokoladnica, ponujajo znamenite pralineje z bohinjskim sirom mohantom in konopljinimi semeni. Pridobili so celo znak uradne lokalne blagovne znamke Bohinjsko / From Bohinj, ki združuje pristne izdelke in storitve iz Bohinja. V ponudbi najdemo tudi lovsko obarvan praline z brinovimi jagodami in zelenim poprom, pa takšnega z lokalnim džinom, priljubljen je t. i. pehtranček, znani so po čokoladi z ocvirki. Tu je tudi rdeča čokolada roža mogota, ki je dobila ime po triglavski roži, o kateri je pisal že Janez Jalen, poslušamo naštevanje, saj se v čokoladnem hramu najde še marsikaj za ljubitelje posebnih čokoladnih okusov.

Umetnost

V hotelu Kristal veliko stavijo tudi na umetnost. V njem se vse precej povezuje še skozi zgodbo prostora.

V preteklosti je bil hotel zelo znan po organiziranju slikarskih kolonij, od koder izhaja njegovo dopolnjeno ime Art Hotel Kristal. V vsaki sobi hotela namreč visi slika enega gostujočega slikarja, pred vrati v sobo pa je tablica, ki gostu pove, kaj slika predstavlja in kdo je njen avtor. Sama restavracija je ravno tako polna razstavljenih del, ki pa so tematsko malce specifična: nastala so na temo bohinjskega oziroma značilnega za Bohinj. »Na slikarskih kolonijah ni bilo nikoli teme, takrat pa smo v družbo povabili dr. Janeza Bogataja, ki je sodelujočim umetnikom razložil, kaj tu obstaja: od bohinjske 'turšce', postrvi, tepk in podobno. Oni so potem to upodobili, mi pa smo platna izobesili po restavraciji,« je opisen Jan Dobravec.

Veliko umetniških del je tudi po hodnikih hotela.

Za trenutek se Jan Dobravec vrne še na zgodbo o gostinstvu in hotelirstvu ter zaključi z jasnim sporočilom, da uspešne gostinske zgodbe vedno nastajajo s pomočjo ekipnega dela, en sam človek ni dovolj. Ponosen pa je tudi, da njihov novi (lovski) koncept temelji na osebni zgodbi družine, lokalnem okolju in ljudeh, kar zgodbo kot tako dela še bolj pristno in s tem tudi bolj privlačno za gosta, se še dopolni.

(Konec)