Maja Pogačnik (1959–2026)

Od nas se je poslovila naša Maja Pogačnik, umetnica, naravovarstvenica, aktivistka ...

Kranjčanka Maja Pogačnik je po zaključku Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani odšla na Dunaj, kjer je študirala na Univerzi uporabnih umetnosti (oblikovanje, ilustracija, fotografija). Od takrat je živela na Dunaju in nekaj časa v Nemčiji. Po upokojitvi se je vračala v Slovenijo, kjer je živela na Krasu in občasno v Kranju.

S svojim delom je vse življenje povezovala umetnost, naravo in ljudi. Njena izrazita družbena, alternativna angažiranost je bila usmerjena stran od »človeške lakomnosti in egoizma«, k človeku, k sobivanju, k naravi. Umetnost je uporabljala kot medij za razumevanje sveta in povezovanje med naravo in ljudmi, njeno delovanje pa je bilo izrazito povezovalno in aktivistično. Temelj ji je bil sobivanje z naravo, medčloveško sodelovanje in solidarnost. V svojem ustvarjanju in preizpraševanju se je ukvarjala z naravnimi pristopi tako v slikarstvu kot pri bolj uporabnih projektih. Od leta 1992 je imela številne razstave, med drugim na Dunaju, v Ljubljani, Pragi, Krakovu, Bologni, Parizu, Münchnu in drugod.

Pri svojem iskanju soodvisnosti človeka in narave se je veliko ukvarjala s posebno vejo umetnosti, imenovano landart. Opravila je tudi izobraževanja za umetnostno terapijo v Gradcu in Münchnu, nanjo pa je po bivanju v Indiji in izpopolnjevanju na Kitajskem močno vplivala tudi vzhodna filozofija. Organizirala je mnoge ustvarjalne delavnice na temo poglabljanja odnosa med človekom in naravo, in sicer tako za odrasle kot družine in otroke.

Ta usmerjenost jo je prinesla do geomantije. Začela se je izobraževati in obiskovati geomantske seminarje, predvsem pri svojem bratrancu Marku Pogačniku in njegovi ženi Mariki.

Maje se spominjam od mladih nog, od nedeljskih družinskih druženj na vrtu Ostermanove hiše, ko nas je Maja učila badmintona, pa do danes, ko sva si bila predvsem strokovna kolega z živahnim dialogom, vsakič ko sva se srečala. Ker sta se najini poti stikali na področju umetnosti, mi je nekaj let starejša Maja vedno pomenila nekakšno referenco. Vsekakor pa sem z leti spoznal vso kompleksnost njenega dela. Morda Kranjčanom njeno delo ni tako poznano, a zato ni nič manj obsežno.

Maja, hvala ti za tvoj prispevek in za stvari, ki so nam dale misliti.

Marko Tušek, univ. akad. slikar

Kranj, prve dni julija 2026