Srečanje upokojencev
»Samo umret' ne smeš«
Klop je lahko zelo nevaren. / Foto: Nik Bertoncelj
Z gozdarjem sva 4. aprila 2014 v gozdu označila nekaj dreves za posek. Zvečer sem v kopalnici opazil dve črni piki, na mehkejšem delu kože. Klopa sem odstranil, značilni krog z rdečico se ni pojavil, zato sem na klopa pozabil.
Dne 4. avgusta, natančno čez štiri mesece, sva se z ženo udeležila predavanja o magnetni terapiji v Dvorski vasi pri Begunjah, tam me je začela boleti leva noga, od zadnjice navzdol po stegnu in mečih do prstov. Tri dni sem prenašal bolečine, nato me je sin odpeljal na urgenco. Narobe sem ravnal, ker sem zdravnici povedal, da sumim na išias, ki sem ga enkrat že imel, dala mi je protibolečinske tablete in me napotila k osebni zdravnici. Jedel sem tablete in mazal bolečo nogo s šentjanževim oljem, konjsko mastjo, vražjim krempljem, hladilnim gelom. Nič ni pomagalo, bolečine niso popustile.
Osebna zdravnica se je odločila za pregled ščitnice in test za borelijo. Bolečine so bile hude, predvsem ponoči. Nisem mogel spati, najprej sem hodil po hiši, kasneje po vasi, do pokopališča, da ne bi koga srečal. Zaradi bolečin sem shujšal osem kilogramov.
Ko so prišli krvni izvidi, so me sprejeli na ortopedski oddelek jeseniške bolnice, zdravnik pripomnil, da je moja noga kar »revica« in da gre verjetno za poškodbo hrbtenjače. Po štirih dneh so izvidi ljubljanskega Inštituta za mikrobiologijo pokazali močno prekoračene mejne vrednosti zaradi borelije, dali so mi prvi odmerek infuzije lendocin (cefriaxon) in poslali domov. Po naslednje infuzije me je v zdravstveni dom vozila žena, saj sem komaj hodil s palicami, do konca septembra sem jih prejel štirinajst. Ker se stanje ni izboljšalo, sem moral na Infekcijsko kliniko v Ljubljano, kjer sta me oktobra 2014 zdravila dr. Bogovič in prof. Maraspinova.
Stalno so mi jemali kri, saj so bili izvidi pozitivni z močno prekoračenimi vrednostmi (Ig M: 57,80 E/ml, mejna vrednost: 18–22; Ig G: 5795,00 E/ml, mejna vrednost: 10–15), a brez terapije. Napotili so me še na punkcijo likvorja iz hrbta, da so sebi in meni 27. novembra dokazali, da imam res lymsko nevroboreliozo. Tudi punkcijski rezultati so bili močno prekoračeni, a zdravil nisem dobil. Moja osebna zdravnica v Radovljici je rekla, da tako slabih rezultatov pri boreliji še ni videla.
Profesorici sem povedal, da bom pomoč poiskal pri zeliščarju, kar mi je sicer zamerila, toda zdelo se mi je prav, da ji povem. Nikoli ne bom pozabil zeliščarjevega predavanja v Žalcu, bilo je v kozolcu toplarju s strmimi stopnicami, pri vzponu in sestopu sta mi pomagala žena in prijazni gospod. Zeliščarjeva sodelavka je z bioresonanco ugotovila, da imam šesto od desetih stopenj borelije, zeliščar mi je dal naravna zdravila. Poznal jih je, ker je sebi pomagal tako, da je prebral knjigo nemškega zdravnika, kako na naraven način zdraviti borelijo, nato je pomagal tudi drugim. Pomagal je tudi meni, 1. novembra 2014 sem že lahko šel na pokopališče, s palicami pod pazduho. Priporočil sem ga tudi drugim, večini je pomagal. Vedno pa je poudaril, da pri boreliji nikoli ne smejo mimo uradne medicine, da to je njegovo pravilo.
Borelije ne pozdraviš, lahko jo le zazdraviš. Zato danes pravim, da sem zdrav, le občasno me bolijo mišice v nogi.