Nagrobnik v Sorici

Sorica je po prvi svetovni vojni postala obmejni kraj med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS, leta 1929 preimenovano v Kraljevino Jugoslavijo). Za varnost in nadzor državne meje so skrbeli različni organi: orožništvo oziroma žandarmerija, državna policija, finančna kontrola (financarji, v Avstro-Ogrski primerljiva finančna straža) in obmejne vojaške enote oziroma graničarji.

Na pokopališču ob vzhodni strani obzidja stoji kamnit nagrobni spomenik 18-letnemu Čedomirju Lukiću, pripravniku finančne kontrole. Sestavljata ga podstavek z napisom in osrednji, strehasto zaključen del z napisnim poljem. Nad njim je mladeničev doprsni keramični ovalni portret v vojaški obleki, na vrhu je latinski križ, obdan z viticama. Zgornji del spomenika krasijo stilizirane anemone in trakovi v secesijski maniri. Napis v srbskem jeziku v latinici, vklesan na osrednjem delu spomenika, se glasi: »Ovđe počiva / u miru Božjem telo / ČEDOMIRA LUKIČ / pripr. f. k. * 2. V. 1903. / u Beu-muzevič okrug Valjevsk / a sam se ubio 22. IV. 1922. rad / razoružanja po žand. patroli.«

Lukić se je torej rodil 2. maja 1903 v Beomuževiću, takrat v Valjevskem okraju. Kratica »pripr. f. k.« označuje pripravnika finančne kontrole. Napis njegovo smrt (samomor) 22. aprila 1922 povezuje z razorožitvijo s strani žandarske patrulje. Na podstavku so kot svojci in postavitelji nagrobnika navedeni brat Pavel, mati Rosa, svakinja Selena ter nečaka Milorad in Milovan. Na koncu je v cirilici dodan še zapis »Вечна му памет!«, kar pomeni: »Večen naj mu bo spomin.«

Zanimivo je, da stoji Lukićev nagrobnik znotraj pokopališča, čeprav je mladenič storil samomor. Juraj Šelinger, ki je 3. maja 1925 med služenjem na oddelku v Hotedršici prav tako storil samomor s strelnim orožjem, je bil nasprotno pokopan zunaj obzidja tamkajšnjega pokopališča (Čelik 2012, str. 458).

Finančna kontrola

Uslužbenci finančne kontrole, ki je spadala pod finančno ministrstvo, so se delili na uradnike in poduradnike. Uradniki, razdeljeni v pet činov oziroma nazivov, so opravljali starešinske naloge, poduradniki, ki jih je bilo največ, pa predvsem terenske in operativne naloge. Pripravnik je bil po hierarhiji najnižji od štirih nazivov poduradnikov. Za sprejem v službo je bilo treba izpolnjevati šest pogojev: dobro vedenje, popolno zdravje in sposobnost za službo, samski stan oziroma vdovstvo brez otrok, odslužen vojaški rok ali stalna nesposobnost za vojaško službo, starost do 35 let in končana najmanj osnovna šola. Kdor je izpolnjeval pogoje, je bil sprejet v službo kot začasni poduradnik oziroma pripravnik poduradnika in je moral zapriseči. Prisega se je glasila: »Jaz /.../ prisegam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju /…/ zvest in poslušen, da se bom vestno držal ustave in zakonov ter da bom svojo dolžnost opravljal točno in vestno po zakonih in zakonitih odredbah oblastev, ki so mi nadrejena.« (Čelik 2012, str. 96).

Orožništvo

Orožništvo oziroma žandarmerija je bila vojaško organizirana oborožena varnostna služba, ki je spadala pod ministrstvo za vojsko in mornarico ter ministrstvo za notranje zadeve. Pristojna je bila predvsem za javni red, mir in varnost ter za varovanje meje v političnem pogledu. Orožniki ob državni meji so smeli uporabiti orožje po srbskem zakonu o orožništvu iz leta 1884 (Čelik 2013, str. 11, 95).

Nagrobnik Čedomirja Lukića je dragocen materialni vir za razumevanje delovanja različnih oboroženih in uniformiranih državnih služb na novem jugoslovansko-italijanskem obmejnem območju. Na tem območju so se prepletali različni predpisi ter organizacijske tradicije iz nekdanjih držav, službe pa so vzpostavljale in usklajevale svoje pristojnosti.

Jeseni 1921 je minister za finance dr. Kosta Kumanudi (1874–1962) izdal pravilnik, ki je podrobneje določil način izvajanja uredbe o organizaciji finančne kontrole. Tudi pripadniki finančne straže so lahko pomagali pri vzdrževanju javne varnosti, zahtevo za njihovo pomoč pa so lahko podala okrajna glavarstva, policijska oblastva in višja oblastva (Čelik 2012, str. 116–117). Septembra 1921 je Poveljstvo V. orožniške brigade poslalo orožniškim postajam ob meji navodilo o sodelovanju med orožništvom, finančno stražo in obmejno četo pri varovanju državne meje (Čelik 2013, str. 95). Februarja 1922 je bila z zakonom o žandarmeriji dodatno zakonsko urejena tudi žandarmerija.